Lek in ruski trg

1. Kakšne so po Vaši oceni značilnosti ruskega trga, s katerim morate pri poslovanju z Rusijo računati?

Ruski trg je po preživeti finančni krizi leta 1998 v zadnjih dveh, treh letih zopet zaživel. Iz takrat v nekaterih krogih poimenovanega “emergency” trga je zopet postal pravi “emerging market” z dobrimi obeti za naprej. Mnogi, ki so ta trg takrat zapustili, se vračajo in konkurenca se vse bolj zaostruje. Pri oceni konkretno farmacevtskega trga velja povedati, da je kriza, ki je imela za posledico stečaj mnogih uvoznikov zdravil – veledrogerij (in s tem neplačanih dolgov upnikom), nekako izčistila sfero distribucije in je sedaj poslovanje bolj pregledno in predvidljivo kot prej. Tveganje pri poslovanju pa je še vedno precejšnje, saj večina tujih dobaviteljev še vedno posluje na odlog plačil brez čvrstih plačilnih garancij. K temu jih močno sili tudi konkurenčni boj med samimi dobavitelji na trgu. Približno 70 % ruskega trga zdravil je uvoz.

Izredno pomembni so osebni stiki in stalna prisotnost na trgu – poslovanje “na daljavo” se v Rusiji ne obnese. Trg sam po sebi pa zahteva kakovosten izdelek ali storitev po konkurenčni ceni. Dejstvo, da si slovenska (beri slovanska) firma, še ne daje zagotovila, da boš pri poslu uspešen. Tehtnica se utegne prevesiti na tvojo stran šele ob pogoju, da si konkurenčen pri vseh elementih.

Pri poslovanju z Rusijo pa je treba računati poleg tveganja tudi na birokratske težave vseh vrst, na probleme pri carinskih postopkih ter na dokaj pogosto in nepredvidljivo menjavanje zakonodaje, ki določa pogoje poslovanja. Še vedno so namreč sprejeti določeni zakoni, ki stopijo v veljavo, še preden so izdani ustrezni podzakonski akti,in prihaja do zmede v prvi fazi po uveljavitvi takšnih zakonov in/ali medresorsko neusklajenih predpisov.

2. Katere ovire slabo vplivajo na večjo blagovno menjavo med državama?

Nekaj ovir za večji slovenski izvoz izhaja iz razlogov, navedenih v prvi točki. Slovenska podjetja – predvsem srednja in manjša – se verjetno tudi težje odločajo za vstop in prisotnost v Rusiji s svojim predstavništvom in/ali firmo zaradi stroškovne komponente. Moskva kot center je namreč (ponovno) eno najdražjih mest na svetu.

Omejitveni faktor za višji obseg (uravnotežene) menjave med državama pa je tudi v dejstvu, da je za uvoz iz Rusije še vedno relativno omejena ponudba kakovostnih izdelkov, po drugi strani pa šibka “absorbcijska” sposobnost slovenskega trga za surovine iz RF (plin, nafta …).

3. Kje vidite priložnosti za boljše poslovanje z Rusijo?

Politično-gospodarskim obiskom, ki so jih v zadnjem obdobju opravili najvišji predstavniki obeh držav, kar je hvalevredno, bi morala slediti usklajena strategija nastopa, katerega akterji bi bili država (predvsem Ministrstvo za gospodarski razvoj in Ministrstvo za zunanje zadeve), SID in GZS v sodelovanju s poslovno sfero. Poleg podjetij, ki so že trdno zasidrana v RF in ima vsako bolj ali manj že opredeljeno svojo strategijo nadaljnjega nastopa, vendar kumulativno gledano omejeno možnost rasti, bi s prihodom novih slovenskih podjetij na ruski trg potencialno zagotovili dodano vrednost oz. preskok na višje obsege poslovanja.

4. Kako dolgo vaše podjetje posluje z Rusijo?

Lek d. d. posluje z Rusijo (oz. bivšo SZ) že več kot 30 let.

5. Koliko tam prodate (morda podatki za zadnjih nekaj let, kako je letos v devetih oz. desetih mesecih oz. kakšna napoved je do konca leta)?

a) Prodaja v Rusko federacijo za zadnjih 10 let (v mio USD)

1992: 31,99 (1-10/2002) Napoved 2002) = 40 mio USD (Ind. 02/01~140)

6. Kakšen delež ima Rusija v izvozu vašega podjetja?

Rusija ima približno 10-odstotni delež v izvozu Leka.

7. Ali v Rusiji poslujete s predstavništvi (koliko jih imate in kje), ali imate morda tam tudi svoje podjetje? Koliko ljudi zaposlujete v Rusiji?

V Moskvi ima Lek d. d. predstavništvo in podjetje ZAO Lek. Predstavništvo trenutno zaposluje 145 ruskih sodelavcev in 3 Slovence, ZAO Lek pa 15 ruskih sodelavcev; skupaj 163. Predstavništvo ima podružnice v 11 mestih (St. Peterburg, Nižnji Novgorod, Krasnodar, Rostov na Donu, Ufa, Jekaterinburg, Novosibirsk, Krasnojarsk, Irkutsk, Habarovsk, Vladivostok), kjer dela polovica sodelavcev celotnega predstavništva.

Približno 20 % izvoza in prodaje ustvarimo z lastno firmo, 1 izvozimo v obliki proizvodnim kooperantom “in bulk”, ki pakirajo Lekove preparate v RF; dobro polovico pa izvozimonajvečjim veledrogerijam, ki so večinoma locirane v Moskvi in imajo svoje podružnice po vsej Rusiji.

8. Kakšni so načrti vašega podjetja na ruskem trgu leta 2003 in srednjeročno?

Glavni cilj je rasti hitreje od trga. Ta naj bi po oceni ekspertov rasel v prihodnjih nekaj letih podobno kot letos, po stopnji 10 %. Lek ima letos največjo rast prodaje v RF med vsemi tujimi farmacevtskimi firmami, ki poslujejo z RF, teh pa je več kot 200. Po absolutnem obsegu dobav se Lek d. d. uvršča na rob prve deseterice. Za leto 2003 so načrti v zadnji fazi usklajevanja, načrtujemo pa okrog 50 mio $ izvoza ali pribl. 25- odstotno rast. Navedena rast in obseg sta plod dolgoletnega načrtnega dela pri lansiranju in promoviranju novih preparatov (njihov delež letos je več kot 50 %) kakor tudi ohranjanja (npr. s proizvodnimi kooperacijami) življenjske krivulje starih t. i. “molznih krav”.

V zadnji fazi je izdelava srednjeročne strategije nastopa do l. 2007. V okviru te bodo obravnavane tudi nekatere druge možne oblike domicilizacije v RF.

Kljub Novartisovemu prevzemu Leka bo Lek nadaljeval poslovanje v RF pod lastnim imenom in bo ostal center aktivnosti za RF v okviru sektorja Novartis Generics. Ta je lani v RF prodal za 2,3 mio $ generičnih zdravil s svojim podjetjem Biochemie GmbH, ki ima v Moskvi tudi manjše predstavništvo. (op: Novartis je sicer zelo prisoten v RF, saj je leta 2001 dosegel skoraj 50 mio $ prometa in bil med vsemi izvozniki na 9. mestu. V Moskvi ima dve predstavništvi – Novartis Pharma in Novartis Consumer Healthcare – in lastno podjetje Novartis Pharma ZAO).

9. Ali se bo po vstopu Slovenije v EU leta 2004 poslovanje z Rusijo v čem spremenilo? Če se bo, za kakšne spremembe gre in kako se bo nanje prilagodilo vaše podjetje?

Kot je deloma navrženo že pri odgovoru k prvi točki, Slovenija že sedaj nima kakšnega posebnega statusa v RF, ki bi bil ugodnejši npr. od držav EU. Rusija tesno sodeluje z EU. Rusija si želi tudi čimprejšnjega vstopa v WTO, kar pomeni, da bo morala dodatno sprejeti nekatera pravila (igre), ki izključujejo privilegije. Slovenska podjetja se bodo morala še naprej boriti za svoj prostor na trgu z lastnim kakovostnim nastopom.

Dejstvo pa, da bodo slovenska podjetja z vstopom Slovenije v EU v nekaterih primerih – npr. pri zaščiti industrijske lastnine – bolj omejena kot sedaj, jih bo verjetno sililo, da poiščejo dodatne možnosti zunaj EU, npr. ravno v Rusiji, ki ima sicer visok potencial ustreznih kadrov.

Aleš Süssinger, direktor predstavništva Lek d. d. v Moskvi

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *