Lek in ruski trg

1. Kakšne so po Vaši oceni značilnosti ruskega trga, s katerim morate pri poslovanju z Rusijo računati?

Ruski trg je po preživeti finančni krizi leta 1998 v zadnjih dveh, treh letih zopet zaživel. Iz takrat v nekaterih krogih poimenovanega “emergency” trga je zopet postal pravi “emerging market” z dobrimi obeti za naprej. Mnogi, ki so ta trg takrat zapustili, se vračajo in konkurenca se vse bolj zaostruje. Pri oceni konkretno farmacevtskega trga velja povedati, da je kriza, ki je imela za posledico stečaj mnogih uvoznikov zdravil – veledrogerij (in s tem neplačanih dolgov upnikom), nekako izčistila sfero distribucije in je sedaj poslovanje bolj pregledno in predvidljivo kot prej. Tveganje pri poslovanju pa je še vedno precejšnje, saj večina tujih dobaviteljev še vedno posluje na odlog plačil brez čvrstih plačilnih garancij. K temu jih močno sili tudi konkurenčni boj med samimi dobavitelji na trgu. Približno 70 % ruskega trga zdravil je uvoz.

Izredno pomembni so osebni stiki in stalna prisotnost na trgu – poslovanje “na daljavo” se v Rusiji ne obnese. Trg sam po sebi pa zahteva kakovosten izdelek ali storitev po konkurenčni ceni. Dejstvo, da si slovenska (beri slovanska) firma, še ne daje zagotovila, da boš pri poslu uspešen. Tehtnica se utegne prevesiti na tvojo stran šele ob pogoju, da si konkurenčen pri vseh elementih.

Pri poslovanju z Rusijo pa je treba računati poleg tveganja tudi na birokratske težave vseh vrst, na probleme pri carinskih postopkih ter na dokaj pogosto in nepredvidljivo menjavanje zakonodaje, ki določa pogoje poslovanja. Še vedno so namreč sprejeti določeni zakoni, ki stopijo v veljavo, še preden so izdani ustrezni podzakonski akti,in prihaja do zmede v prvi fazi po uveljavitvi takšnih zakonov in/ali medresorsko neusklajenih predpisov.

2. Katere ovire slabo vplivajo na večjo blagovno menjavo med državama?

Nekaj ovir za večji slovenski izvoz izhaja iz razlogov, navedenih v prvi točki. Slovenska podjetja – predvsem srednja in manjša – se verjetno tudi težje odločajo za vstop in prisotnost v Rusiji s svojim predstavništvom in/ali firmo zaradi stroškovne komponente. Moskva kot center je namreč (ponovno) eno najdražjih mest na svetu.

Omejitveni faktor za višji obseg (uravnotežene) menjave med državama pa je tudi v dejstvu, da je za uvoz iz Rusije še vedno relativno omejena ponudba kakovostnih izdelkov, po drugi strani pa šibka “absorbcijska” sposobnost slovenskega trga za surovine iz RF (plin, nafta …).

3. Kje vidite priložnosti za boljše poslovanje z Rusijo?

Politično-gospodarskim obiskom, ki so jih v zadnjem obdobju opravili najvišji predstavniki obeh držav, kar je hvalevredno, bi morala slediti usklajena strategija nastopa, katerega akterji bi bili država (predvsem Ministrstvo za gospodarski razvoj in Ministrstvo za zunanje zadeve), SID in GZS v sodelovanju s poslovno sfero. Poleg podjetij, ki so že trdno zasidrana v RF in ima vsako bolj ali manj že opredeljeno svojo strategijo nadaljnjega nastopa, vendar kumulativno gledano omejeno možnost rasti, bi s prihodom novih slovenskih podjetij na ruski trg potencialno zagotovili dodano vrednost oz. preskok na višje obsege poslovanja.

4. Kako dolgo vaše podjetje posluje z Rusijo?

Lek d. d. posluje z Rusijo (oz. bivšo SZ) že več kot 30 let.

5. Koliko tam prodate (morda podatki za zadnjih nekaj let, kako je letos v devetih oz. desetih mesecih oz. kakšna napoved je do konca leta)?

a) Prodaja v Rusko federacijo za zadnjih 10 let (v mio USD)

1992: 31,99 (1-10/2002) Napoved 2002) = 40 mio USD (Ind. 02/01~140)

6. Kakšen delež ima Rusija v izvozu vašega podjetja?

Rusija ima približno 10-odstotni delež v izvozu Leka.

7. Ali v Rusiji poslujete s predstavništvi (koliko jih imate in kje), ali imate morda tam tudi svoje podjetje? Koliko ljudi zaposlujete v Rusiji?

V Moskvi ima Lek d. d. predstavništvo in podjetje ZAO Lek. Predstavništvo trenutno zaposluje 145 ruskih sodelavcev in 3 Slovence, ZAO Lek pa 15 ruskih sodelavcev; skupaj 163. Predstavništvo ima podružnice v 11 mestih (St. Peterburg, Nižnji Novgorod, Krasnodar, Rostov na Donu, Ufa, Jekaterinburg, Novosibirsk, Krasnojarsk, Irkutsk, Habarovsk, Vladivostok), kjer dela polovica sodelavcev celotnega predstavništva.

Približno 20 % izvoza in prodaje ustvarimo z lastno firmo, 1 izvozimo v obliki proizvodnim kooperantom “in bulk”, ki pakirajo Lekove preparate v RF; dobro polovico pa izvozimonajvečjim veledrogerijam, ki so večinoma locirane v Moskvi in imajo svoje podružnice po vsej Rusiji.

8. Kakšni so načrti vašega podjetja na ruskem trgu leta 2003 in srednjeročno?

Glavni cilj je rasti hitreje od trga. Ta naj bi po oceni ekspertov rasel v prihodnjih nekaj letih podobno kot letos, po stopnji 10 %. Lek ima letos največjo rast prodaje v RF med vsemi tujimi farmacevtskimi firmami, ki poslujejo z RF, teh pa je več kot 200. Po absolutnem obsegu dobav se Lek d. d. uvršča na rob prve deseterice. Za leto 2003 so načrti v zadnji fazi usklajevanja, načrtujemo pa okrog 50 mio $ izvoza ali pribl. 25- odstotno rast. Navedena rast in obseg sta plod dolgoletnega načrtnega dela pri lansiranju in promoviranju novih preparatov (njihov delež letos je več kot 50 %) kakor tudi ohranjanja (npr. s proizvodnimi kooperacijami) življenjske krivulje starih t. i. “molznih krav”.

V zadnji fazi je izdelava srednjeročne strategije nastopa do l. 2007. V okviru te bodo obravnavane tudi nekatere druge možne oblike domicilizacije v RF.

Kljub Novartisovemu prevzemu Leka bo Lek nadaljeval poslovanje v RF pod lastnim imenom in bo ostal center aktivnosti za RF v okviru sektorja Novartis Generics. Ta je lani v RF prodal za 2,3 mio $ generičnih zdravil s svojim podjetjem Biochemie GmbH, ki ima v Moskvi tudi manjše predstavništvo. (op: Novartis je sicer zelo prisoten v RF, saj je leta 2001 dosegel skoraj 50 mio $ prometa in bil med vsemi izvozniki na 9. mestu. V Moskvi ima dve predstavništvi – Novartis Pharma in Novartis Consumer Healthcare – in lastno podjetje Novartis Pharma ZAO).

9. Ali se bo po vstopu Slovenije v EU leta 2004 poslovanje z Rusijo v čem spremenilo? Če se bo, za kakšne spremembe gre in kako se bo nanje prilagodilo vaše podjetje?

Kot je deloma navrženo že pri odgovoru k prvi točki, Slovenija že sedaj nima kakšnega posebnega statusa v RF, ki bi bil ugodnejši npr. od držav EU. Rusija tesno sodeluje z EU. Rusija si želi tudi čimprejšnjega vstopa v WTO, kar pomeni, da bo morala dodatno sprejeti nekatera pravila (igre), ki izključujejo privilegije. Slovenska podjetja se bodo morala še naprej boriti za svoj prostor na trgu z lastnim kakovostnim nastopom.

Dejstvo pa, da bodo slovenska podjetja z vstopom Slovenije v EU v nekaterih primerih – npr. pri zaščiti industrijske lastnine – bolj omejena kot sedaj, jih bo verjetno sililo, da poiščejo dodatne možnosti zunaj EU, npr. ravno v Rusiji, ki ima sicer visok potencial ustreznih kadrov.

Aleš Süssinger, direktor predstavništva Lek d. d. v Moskvi

Novice z zahodne meje

V sosednji italijanski deželi Furlaniji Julijski krajini so poleti leta 1998 zastavili zanimivo pobudo, namenjeno seznanjanju javnosti s tistimi finančnimi inštrumenti EU, ki še posebej spodbujajo čezmejno sodelovanje regij. Italija je bila med ustanoviteljicami Evropske skupnosti, vendar tudi njeni državljani ne poznajo dovolj življenja znotraj današnje Unije. Mediji se z dogajanjem v Evropi sicer ukvarjajo, specifičnih informacij o delovanju še zlasti strukturnih skladov trezorja in blagajne EU- pa ni dovolj. Tako si je deželna vlada v Trstu omislila nenavadno obliko za promocijo svojega dela na evropski ravni. Pri štirih osrednjih deželnih dnevnikih na štirinajst dni zakupi časopisno stran, na kateri objavi nekaj zanimivih člankov o različnih oblikah sodelovanja znotraj projekta INTERREG. Gre za projekt, ki spodbuja čezmejno sodelovanje. V začetku je bil namenjen preseganju razlik na notranjih mejah EU in sicer na regionalni ravni, danes pa nekateri programi že zadevajo tudi sodelovanje med regijami držav članic in tudi nečlanic. Slovensko- italijansko-avstrijska tromeja je glede tega izjemno zanimiv primer. O oblikah sodelovanja , ki so se tu razvile v zadnjih letih, lahko beremo na strani INTERREG Novic, ki je nastala prav s pomočjo sredstev iz tega projeka (Interreg 2 med Italijo in Avstrijo in Italijo in Slovenijo). Danes je v Evropi operativnih kar 57 projektov, Interreg Novice pa so za vse popolna novost. Toliko bolj, ker izhajajo v italijanskem, nemškem in tudi slovenskem jeziku. Pred nekaj dnevi je izšla kar 127 strani obsežna zbirka trojezičnih člankov objavljenih od 5. junija lani do 28. februarja letos. Članki niso novinarsko delo, ampak nastajajo s pomočjo strokovnjakov v Deželni direkciji za evropske zadeve in zunanje odnose pri deželni vladi Furlanije-Julijske krajine.

Navdušenje, ki spremlja kandidaturo za zimske olimpijske igre leta 2006 poraja pobude za skupno turistično promocijo.

Tri dežele, a počitnice brez meja

Na valu navdušenja ob skupni kandidaturi Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije za olimpijske igre Brez meja ( razsodbo pričakujemo 19. junija, ko se bo MOK izrekel o gostitelju zimskih olimpijskih iger leta 2006), se rojeva vrsta pobud v znaku čezmejne kooperacije med Furlanijo-Julijsko krajino, Koroško in Slovenijo. Najpomembnejša zadeva turistično področje, kjer je pred nekaj leti že bilo nekaj sorodnih pobud, ki pa niso obrodile željenih sadov. Ob koncu osemdesetih let se je rodila zamisel, da bi kot celovito turistično območje predstavili prostor Alpe-Jadrana, med severnim Jadranom in podonavskim bazenom, ki bi ga ponudili velikemu evropskemu in neevropskemu trgu. Toda vse se je končalo pri vrsti promocijskih prireditev v Londonu.

Pobuda za skupno turistično ponudbo dežel, ki so tvorile srce Alpe-Jadrana, je postala ponovno aktualna in turistične organizacije treh dežel si prizadevajo ustvariti enovito turistično regijo.

Osebna izkaznica te nove stvarnosti je nadvse bogata in privlačna: gore treh dežel ponujajo poleti in pozimi najboljše, kar si lahko zaželi najzahtevnejši gost (pomislimo samo na avstrijski Grossglockner, na Julijce v Furlaniji-Julijski krajini in na slovenski Triglavski narodni park).

Enako velja za bogastvo voda: tu so slovita koroška termalna zdravilišča in njenih 200 jezer in slovenske reke, znane tudi zaradi raftinga in tekmovanj v kajaku, pa seveda Blejsko jezero, priljubljene plaže Furlanije-Julijske krajine z Gradežem in Lignanom ter tržaška riviera.

Če naravnim lepotam dodamo še bogastvo kulture je slika popolna. V teh krajih sta doma umetnost in kultura: cerkve, spomeniki, gradovi, muzeji, gledališke in glasbene prireditve so del ponudbe, ki zadovolji še tako izbirčnega obiskovalca. In ob koncu ne smemo pozabiti na pestrost in zanimivost enogastronomske ponudbe, ki sloni na tipičnih krajevnih proizvodih, po volji tudi zahtevnim sladokuscem.

Vse dodatne informacije o počitnicah onstran meje lahko dobite pri:

Kaernten Werbung-Casinopaltz 1, A-9220 Velden, Austriatel.: 0043.4633000 fax: 0043.427452100

Dežena ustanova za turistično promocijo (Azienda regionale per la Promozione Turistica) ul. Rossini 6,34132 Trst tel.: 040.363952 ali 365152

Center za promocijo turizma Slovenije-WTC, Dunajska 156 Ljubljana, Slovenija tel.: 00386.611891840 faks: 00386.611891841

Informativno okence o pravicah čezmejnih delavcev

Poglobljeno poznavanje področja delovnih razmerij v obeh čezmejnih gospodarstvih je nujno, če želimo ustvariti pogoje primernega ravnotežja in se na ta način kolikor je mogoče izognemo nelojalni konkurenci, selitvi podjetij in delavcev iz ene in druge strani nekdanje meje.

Cilj, ki ga je potrebno doseči, je poenotenje pogojev v katerih delajo zaposleni s pomočjo pravnih norm, pogodbenih razmerij, paktov itd. in z neposredno sindikalno dejavnostjo na področju zaščite delavcev v smislu večjega poenotenja pri obravnavi delavcev. To bi lahko pomenilo, na primer, preprečevanje zaposlovanja na črno in spodbujanje mobilnosti delavcev in/ali podjetij tudi preko meje v obe smeri. S tem bi preprečili obstoječe razmere prehajanja le v eno smer, iz Slovenije v Italijo. Za normalizacijo razmer je potrebno dobro poznati pojav imenovan delo. To zadeva poznavanje pravne ureditve v Italiji in v Sloveniji. Od tod izhaja potreba in korist obstoja banke podatkov v italijanskem in slovenskem jeziku, ki bi vsebovala vse informacije, potrebne gospodarstvenikom naše dežele in sosednje republike, da bi lahko posegli in se primerno opremili.

Na te potrebe naj bi odgovoril projekt poimenovan Zbir podatkov in informacijsko okence za pravice delavcev na obmejnem območju, ki ga je ponudila vrsta sindikalnih organizacij (CSI-Severo-vzhoda Furlanija Julijska Krajina/Slovenija-Cgil, Cisl, Uil, Zsss, KS ë90 ), vključenih v operativni program Interreg 2 Italija/Slovenija, ki je deležen 100 milijov lir finančne pomoči. Informacijski katalog bo vseboval vse zakonske norme, ki urejajo delovna razmerja in trg delovne sile, zakone s področja varnosti in enakih možnosti, pravne vidike nekaterih specifičnih delovnih pogodb, kvalifikacije in potek izobraževanja, sindikalne pravice in pogodbene modele.

Novi informativni inštrument naj bi olajšal družbenoekonomsko čezmejno integracijo, pa ne z razlikami v višini plač, ampak bolj z ovrednotenjem poklicnih danosti in s kakovostno organizacijo dela.

Za podjetja iz Italije in Slovenije bodo čez nekaj let značilna nova pravila za urejanje delovnih razmerij.

Čez tri ali štiri leta bo Slovenija polnopravna članica Evropske unije: kakšne bodo ekonomske posledice za slovensko in italijansko ozemlje ob meji? Kaj bo pomenilo za krajevno gospodarstvo zmanjševanje (ali celo zapiranja) dejavnosti kot so tovorni terminal in carinske službe, ki so življenjsko vezani na obstoj meje?

Kako se bodo spremenila sedanja ekonomska razmerja po družbeni in gospodarski integraciji, ki bo nujno sledila in zaradi močne tekmovalnosti, ki bo zavela v podjetjih ob novem širšem skupnem trgu?

Ob vseh teh vprašanjih, ki si jih že nekaj časa zastavljajo ekonomisti, politiki, podjetniki, sindikati (še posebej na italijanski strani), se porajajo še novi problemi, s katerimi se velja soočiti kar takoj.

V tem novem okviru medsebojnih odnosov, ki jih označujejo nova skupna pravila, in zaradi hitro naraščajoče konkurence, bodo morala slovenska in italijanska podjetja upoštevati tudi vrsto že obstoječih dejstev, ki so delno odvisna od njihovega delovanja v obmejnem prostoru in delno od različnega izhodiščnega položaja kar zadeva ceno dela.

Pri prvem elementu delovanju podjetij v pasu ob meji s Slovenijo, od Trbiža do Trsta imamo na naši strani podjetja, ki so gospodarsko in zaposlitveno med seboj zelo različna. Gorske predele običajno označuje ekonomska šibkost, južnejši deli pa imajo več možnosti za integracijo in razvoj proizvodnje, trgovine in storitvenih dejavnosti. Celotni obmejni pas je lahko okoljevarstveno, turistično in kmetijsko ovrednoten, v goriški pokrajini in ob jadranski obali pa lahko računamo na investicije v razvoj prometnih infrastruktur, kar bo posebej ugodno za pomorsko in pristaniško gospodarstvo. Ne smemo pozabiti, da na obeh straneh ravno obmejni pas beleži višjo stopnjo brezposelnosti kot notranjost dežel.

Naslednji element neuravnoteženosti med podjetji na meji je veliko število slovenskih delavcev, ki v Furlaniji-Julijski krajini delajo na črno in nezakonito (zlasti v gradbeništvu, kmetijstvu, trgovini, pri gospodinjski pomoči itd.) ter mobilnost slovenskih obrtnih podjetij, ki delajo v našem prostoru, pogosto brez dovoljenj. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo bodo ti pojavi še povečali nesorazmerje, ki že obstoja, med italijanskimi in slovenskimi podjetji, saj bodo le-ta pri soočanju z italijanskimi podjetji v prednosti.

Po drugi strani pa Sloveniji primanjkujejo določeni poklicni profili, kot so strokovnjaki za vodenje podjetij, za tehnološko zahtevnejša področja, specializirani delavci itd. V Sloveniji se soočajo še z enim, tudi po statistiki resnim problemom in sicer s poškodbami pri delu (čeprav tudi v Furlaniji-Julijski krajini razmere niso bistevno boljše), zaradi česar so potrebne primernejše zakonske norme.

Delo kot tako pa je tudi pomemben element razlikovanja in diskriminacije med podjetji, pomislimo na delo kot strošek, na pravila, ki urejajo razmerja in trg delovne sile in končno tudi na zaščito dela kot elementa socialne varnosti. Umestitev podjetij od Trbiža do Trsta kaže zelo raznoliko razvojno podobo, zlasti še pri zaposlovanju.

Imamo tisoče delavcev, ki odhajajo vsakodnevno v Furlanijo-Julijsko krajino, ob tem pa Sloveniji primanjkuje strokovnjakov.