Category: Fizika je zakon

Raziskovalci iz podjetja Boeing, največjega izdelovalca letal na svetu, si pri razvoju naprave, ki bi naj premagovala težnost, pomagajo z ugotovitvami kontraverznega ruskega znanstvenika.

Pri podjetju Boeing resno proučujejo eksperiment dr. Yevgenya Podkletnova, ki trdi, da je razvil napravo, katera reducira vpliv gravitacijskih sil Zemlje do predmetov. Dr. Podkletnov je do svojega domenvnega odkritja prišel že leta 1992 na finski Univerzi za tehnologijo.

Dr. Podkletnov bi naj ugotovil, da izgubljajo na teži predmeti, ki se nahajajo nad superkonduktorjevim keramičnim diskom obkrožajočim se okoli močnih elektromagnetov.

Večji del znanstvenikov na delo dr. Podkletnova gleda z veliko mero dvoma, saj nihče do sedaj še ni mogel ponoviti njegovih eksperimentov.

Drugi znanstveniki, ki so proučevali delo dr. Podkletnova so dejali, da takšen eksperiment negira gravitacijo, kar je povsem nemogoče. Kljub nasprotujočim si mnenjem, so pri Boeingu raziskave dr. Podkletnova vzeli povsem resno.

Trenutno v enem izmed številnih podjetij Boeinga razvijajo tehnologijo v strogi tajnosti, rezultati projektov bi naj privedli do novih spoštovanja vrednih odkritij.

Eksperimenti ruskega znanstenika, naj bi pokazali, da je možno težnost zmanjšati za 2 odstotka. Ta dosežek bi pomenil zelo veliko za letalsko industrijo, saj bi letalo v tem primeru potrebovalo veliko manj energije potrebne za njen let.

Eksperiment dr. Podkletnova poizkušajo ponoviti tudi na vojaškem oddelki, imenovanem Hi-Tech Bae Systems v Veliki Britaniji in tudi pri NASI, vendar prva vmesna poročila nakazujejo, da takšen učinek ne obstaja.

Znanstveniki razvijajo atomsko uro nove generacije, ki bo tako natančna, da bo lahko do sekunde predvidela konec sveta, ki bo čer nekaj milijard let. Takšno tehnologijo bodo uporabljali v telekomunikacijah in pri preskusih o tem ali temeljne teorije fizike držijo.

Strokovnjaki upajo, da jim bo te super natančne ure v le enem desetletju uspelo spraviti v rutinsko uporabo.

Že trenutno obstoječe atomske ure so izjemno natančne. In v 15 milijardah let delovanja ne bi smele odstopati več kot za sekundo. Čas kažejo na način skakanja cezijevih atomov naprej in nazaj med različnimi energijskimi nivoji. Ti skoki ali “tiki” se pojavijo pri mikrovalovnih frekvencah in se uporabljajo za določanje sekund, če smo natančni točno 9,192,631,770 tikov na sekundo.

Vendar so se znanstveniki iz National Institute of Standards and Technology (Nist) v Washingtonu odločili za naslednji korak – uro, ki temelji na optični frekvenci nadzora posameznega merkurijevega iona (merkurijev atom z enim elektronom je visoko ioniziran atom). Za to napravo je potreben super-hiter laser za štetje precej hitrejših skokov merkurjevega iona med energijskimi stopnjami, kar ustvari okoli 1.065 kvadrilijon tikov na sekundo.

Raziskovalci predvidevajo, da bi takšna ura izgubila v 100 milijonih let le eno sekundo. Želja je takšno tehnologijo še izpopolniti. Želijo izdelati takšno uro, ki bo natančno delovala milijardo let.

Na podlagi znanstvenikov iz Nist-a bo najnovejša tehnologija omogočala raziskavo nekaterih osnovnih vprašanj o vesolju, o tem ali je imel Einstein pri svojih predvidevanjih o spremembah sil kot je gravitacija v obdobju turbulentne zgodovine prav.

Super-točna ura bi lahko bila zelo uporabna tudi v biologiji, kjer znanstveniki poskušajo slediti procesom delovanja celic v človeškem telesu pri opazovanju genov, kar bo privedlo do novih rešitev pri zdravljenju bolezni.

Petinštirideset let po predlogi bo v vesolje končno poletel s prav posebnim namenom izdelan satelit, ki bo testiral dve osnovni predvidevanji o vesolju slavnega znanstvenika Alberta Einsteina.

Od leta 1959 je satelit, imenovan Gravity Probe B, prestal kar šest poskusov, nešteto tehničnih ovir in nekaj odloženih izstrelitev.

Vesoljsko plovilo, ki so ga pod okriljem Nase razvili univerzitetni strokovnjaki, je sedaj končno pripravljeno za začetek misije s pričetkom 17. aprila 2004, ko bo plovilo iz kalifornijske baze zračnih sil Vandenberg poletelo v vesolje.

Satelit, ki bo krožil okoli Zmelje, bo na svoji misiji testiral dve Einsteinovi predvidevanji o zakonitostih vesolja in časa ter kako se Zemlja in druga vesoljska telesa vrtijo in prepletajo med seboj in njihovo odvisnost.

Osrčje plovila sestavljalo štiri krogle velikosti ping-pong žogice iz kremenjaka, najpopolnejše krogle, ki so bile kdajkoli izdelane. Za zagotovilo točnosti morajo biti žogice vseskozi zamrznjene na približno ničlo in izolirane od kakršnihkoli motenj ter spravljene v kar se da tihem okolju.

Ko bodo enkrat v vesolju in bodo pričele delovati, se mora smer žogic menjati; seveda, če je Einstein imel prav.

Leta 1916 je znanstvenik namreč zatrdil, da vesolje in čas tvorita strukturo, ki je lahko krivulja prisotnosti telesa. To spreminjajoče zavijanje velja za gravitacijo.