Category: Zvezde, Planeti

Testiranje Concordovega naslednika

Japonska vesoljska agencija JAXA v začetku naslednjega meseca načrtuje polet obliki puščice podobnega letala, ki naj bi med letom dosegel kar dvakratno hitrost zvoka. Test za državo predstavlja odločilni korak na poti k razvoju supersoničnega naslednika, sedaj že upokojenega Concorda. Testi, ki sledijo triletnemu premoru po prvem poskusnem letu letala brez človeške posadke, ki se je končal z strmoglavljenjem letala, predstavljalo naslednjo generacijo supersoničnega transporta. Takaaki Akuto, predstavnik za tisk japonske vesoljske agencije, je povedal, da so japonski strokovnjaki letalo v teh treh letih precej izboljšali in so prepričani, da bo tokratni poskusni let uspel. Uspešna misija bo agenciji nedvomno...

Pobegla črna luknja se nam približuje

Objekt z veliko gostoto potuje skozi galaktično ravnino približno 400.000 km/h, kar je štirikrat hitreje od povprečne hitrosti zvezd v njegovi bližini. Vendar Zemljanom ni treba skrbeti – črna luknja, trenutno oddaljeno kakšnih 6.000 svetlobnih let, najbrž nikoli ne bo obiskala naše kozmične soseščine. “Prihaja bližje, vendar nas bo zgrešila za 1.000 svetlobnih let,” je rekel Ray Villard, predstavnik za stike z javnostjo pri Hubble Space Telescope, kjer so odkrili črno luknjo in jo poimenovali GRO J1655-40. “Ne morem reči, če se bo kdaj v prihodnosti bolj približala, toda medzvezdne razdalje so tako ogromne, da se po vsej verjetnosti ne...

15 let Hubbla

Po desetletju in pol delovanja v zemeljski orbiti je najslavnejši vesoljski teleskop vse bližje upokojitvi. Prav ta teden se obeležuje petnajsto obletnico postavitve Hubbla, ki ga nekateri označujejo za do sedaj najuspešnejšo vesoljsko misijo v Zemljino orbito. Od 25. aprila 1990 je teleskop posnel več kot 750.000 slik in na Zemljo tedensko poslal za več kot 120 gigabitov podatkov. Kar težko bi se bilo odločiti kateri Hubblov dosežek je bil največji. Morda ta, da je znanstvenikom omogočil pogled globoko v oddaljeno vesolje, jim omogočil opazovati nastajanje novih zvezd, ali morda galaktične trke itd. Ko je Nasa konec februarja 2005 objavila...

Zrasel v vesolju

Astronavt Salizhan Sharipov je v vesolju tako zrasel, da se ne more več usesti v svoj stol na krovu vesoljskega plovila Soyuz. Rusi, ki se na vse načine trudijo Sharipova čimprej vrniti na Zemljo, so pojasnili, da je nesrečnik zrasel zaradi brez težnostnega prostora, v katerem je preživel zadnje štiri mesece svojega življenja. Znanstveniki so povedali, da bo astronavt za uspešno vrnitev na Zemljo moral obleči posebno, izredno tesno obleko, znano kot obleka pingvin. Obleka bo nekoliko skrčila Sharipova, da bo lahko sedel na svoje mesto Soyuza in se vrnil domov.

Je Mars resnično rdeč?

Najnovejše Nasine fotografije so pokazale, da Mars morda ni rdeč. Slike je posnelo vesoljsko vozilo Spirit, ki se že nekaj dni nahaja na Rdečem planetu. Fotografije trenutno skušajo barvno uravnovesiti na približno takšno barvo, kot bi jo človek videl, če bi stal na površju Marsa. Ray Arvidson, vodilni znanstvenik projekta Spirit, je povedal, da bodo znanstveniki morda potrebovali več tednov, da bodo izvedli barvne izračune, s pomočjo katerih bodo prišli do prave barve. Pričakuje se, da se bo izkazalo, da je površje Marsa pravzaprav srednje čokoladne barve. Medtem je znanstveno delo Spirita, ki na Marsu čaka na nadaljnja navodila, zmotila...

Nov rekord – 748 dni v vesolju

Ruski kozmonavt Sergei Krikalev je postavil novi rekord v največ časa preživetega v vesolju. Do pretekle sobote je namreč kar 748 dni svojega življenja preživel v vesolju. S tem je podrl prejšnji rekord, ki ga je že nekaj časa držal njegov sodelavec, ruski kozmonavt Sergei Avdeyev, z 747 dni in 14 minutami življenja v vesolju. Krikalev, ki je trenutno poveljnik ISS (International Space Station oziroma Mednarodne vesoljske postaje) naj bi na krovu vesoljske ploščadi ostal vse do 7. oktobra letos. Sergei Krikalev se je rodil v Leningradu (danes St. Petersburg) leta 1958. Bil je član ruske in sovjetske državne letalske...

Ali na Jupitrovi luni obstaja življenje?

Računalniški modeli, ki so jih izdelali strokovnjaki z Univerze Kolorado v ZDA, nakazujejo, da so šest kilometrov široke in približno 91,5 m visoke izbokline na Jupitrovi luni Evropa, nastale zaradi mehurjev ledu, ki so jih na površje potisnili vroči tokovi. Ugotovitve so močno navdušile širok krog znanstvenikov, saj jih je veliko prepričanih, da bi pod ledeno skorjo, ki prekriva Evropo, lahko obstajalo življenje. Kljub temu da je površje Evrope sestavljeno iz širnega ledenega področja, njeno notranjost ogrevajo učinki močne Jupitrove gravitacije. Tukaj so sile plimovanja najverjetneje ustvarile slan vodni svet, kjer bi lahko obstajalo življenje. Ker se ocean nahaja pod...