Znanstveniki so našli odgovor na vprašanje, ki jih je mučilo že več kot stoletje. Ugotovili so, da je najžlahtnejša kovina na svetu stara več kot 3 milijarde let, to je več, kot so stare kamnine, v katerih se nahaja.
V pokrajini Witwatersrand v Južni Afriki se nahaja skoraj 40% vseh rudnikov zlata na svetu; njihova vrednost je okoli polovico trilijona ameriških dolarjev. Nahajališča še vedno vsebujejo skoraj 35% vseh zalog zlata na planetu.
Kljub ekonomski pomembnosti zlata in stotinam poskusov ugotoviti njegovo starost raziskovalcem do sedaj še ni uspelo ugotoviti točnega časa nastanka te žlahtne kovine.
Nova študija, ki jo vodi skupina z Univerze v Arizoni, je ovrgla teorije, da je zlato doseglo zdajšnjo lokacijo na podlagi hidrotermalnih tekočin, ki so podobne vročim kapljam iz zgornje Zemljine skorje.
“Najnovejše najdbe nakazujejo na to, da je zlato prišlo iz gora, od koder ga je voda ponesla v nekoliko mlajše materiale v dolinah,” je povedal raziskovalec Jason Kirk.
Skozi čas in pod pritiskom so se usedline zlata zarile v kamen, ki sestavlja bogata nahajališča Južne Afrike, ki so jih odkrili že leta 1886.
Kirk meni, da raziskave ne vplivajo le na določanje novih nahajališč zlata, ampak bodo tudi pomagale geologom z informacijami o najzgodnejši zgodovini Zemlje.
Originalni vir vsega zlata je sončna nebula, iz katere je nastala Zemlja in ves sončni sistem pred približno 4,5 milijardami let. Težki elementi, kot je zlato, so se pri tem potopili v plašč planeta.
Kirk je skupaj s sodelavci uspel določiti starost zlata s pomočjo redkega kemičnega elementa, imenovanega renij, ki ima radioaktivno obliko renij-187. Uporabili so napravo, imenovano Negative Thermal Ionization Mass Spectrometer. Z njo so neposredno datirali zlato na način štetja števila renija-187 in števila atomov osmija-187.
Renij-187 je star približno 45 milijard let, kar je približno 10-kratna starost našega sončnega sistema. Renij-187 se razkraja v osmij-187. Z določitvijo nivoja renija-187 v atomih potomca osmija-187 lahko strokovnjaki neposredno izračunajo čas nastanka mineralov.
“Takšen sistem nam bo povedal, ali je zlato prišlo iz Zemljinega plašča ali iz njene skorje,” je povedal Kirk in pojasnil, da ima skorja več renija kot osmija, plašč pa ravno obratno.
“Witwatersrand ima očitne značilnosti plašča. Možno je, da je plašč pred 3 trilijoni let bil bolj vroč in bolj bogat z zlatom na tem področju, v nasprotju z drugimi in novejšimi nahajališči,” je še dodal.
Recent Comments