Category: Zanimive stvari iz sveta

Znanstveniki so razbili genski zapis ženskega kromosoma X, ki ga je mogoče povezati z več kot 300 človeškimi boleznimi in bi lahko pomagal razložiti, zakaj so ženske tako drugačne od moških.

Kromosom vsebuje 1.100 genov ali približno 5 odstotkov vseh človeških genov, s tem pa tudi informacije, ki bi lahko pomagale k izboljšanju metod diagnosticiranja nekaterih bolezni, kot so hemofilija, slepota, avtizem, levkemija in tudi debelost.

Ugotovitve mednarodne skupine znanstvenikov nakazujejo na to, da so ženske gensko precej bolj raznolike in kompleksnejše od moških, kot smo prvotno mislili.

»X kromosom je zagotovo najbolj poseben človeški genski zapis, predvsem zaradi svoje edinstvene biološke sestave in tudi zaradi njegove povezanosti s človeškimi boleznimi,« je pojasnil dr. Mark Ross z inštituta Wellcome Trust Sanger v Veliki Britaniji.

Kromosomi, ki jih je mogoče najti v jedru vsake celice, vsebujejo gene, ki določajo značilnosti posameznika. Ženske imajo dva kromosoma X, medtem ko imajo moški samo en kromosom X in en Y, ki jim daje moške značilnosti.

Raziskava kaže, da je kromosom Y različica kromosoma X – z le nekaj geni. Kromosom X je tudi večji kot kromosom Y in ker imajo ženske dva kromosoma X je eden izmed njiju običajno precej neaktiven. Vendar pa niso neaktivni vsi geni v t.i. tihem kromosomu, s čimer je po mnenju strokovnjakov mogoče pojasniti vrsto razlik med ženskim in moškim spolom. Prav tako je stopnja neaktivnosti drugega kromosoma X med ženskami precej različna.

Genske mutacije in bolezni, kot so barvna slepota, avtizem in hemofilija, so tesno povezane s kromosomom X, zato v glavnem prizadenejo moške, saj nimajo drugega kromosoma X, ki bi lahko kompenziral takšne okvare.

Kromosom X je tudi dom številnih genov, povezanih z duševno zaostalostjo in največjim genom v človeškem genskem zapisu, imenovanim DMD. Mutacije gena DMD povzročajo po genu imenovano okvaro DMD (Duchenne Muscular Dystrophy), ki oslabi imunski sistem in povzroči usodne bolezni pri moških.

Mleko in meso kloniranih živali naj bi bilo po mnenju strokovnjakov povsem neškodljivo ljudem, ki ga uživajo.

Ameriški in japonski znanstveniki so ugotovili, da tako mesni kot tudi mlečni proizvodi kloniranega bika in klonirane krave, na katerih so izvajali študijo, popolnoma ustrezajo standardom mesne industrije.

Na podlagi takšnih ugotovitev je skupina prepričana, da bi s pomočjo kloniranja lahko pospešili proizvodnjo hrane v državah v razvoju.

Znanstveniki pod vodstvom Jerrya Yanga z univerze Connecticut niso opazili večjih razlik med kvaliteto kloniranega in običajnega mesa. Meso kloniranega goveda pa ima nekoliko višjo vsebnost maščob in maščobnih kislin, a je kljub temu v skladu s standardi mesne industrije. Proizvodi iz kloniranega goveda so zadostili več kot 100 drugih standardov, ki jih postavlja mesna industrija.

Tako so znanstveniki zaključili, da je klonirano meso mogoče uporabiti za človeško prehrano. Pojasnjujejo pa, da so raziskave še v začetni fazi, nedvomno pa bo njihova študija dala določene smernice nadaljnjim raziskavam, ki bodo zajemale večje število kloniranih živali najrazličnejših vrst.

Kitajci nameravajo pričeti z misijo, na kateri bodo strokovnjaki ponovno izmerili višino slavnega Mount Everesta. Raziskave so namreč sprožile teorijo o tem, da se najvišji vrh na svetu niža.

Misija bo izvedena med 20. marcem in 20 junijem. Znanstveniki s kitajske akademije za znanost se bodo v prvi vrsti osredotočili predvsem na škodo, ki jo povzroča globalno segrevanje.

Ekspedicija je že četrta tovrstna v seriji raziskav, ki so jih od leta 1959 izvedli na Mount Everestu.

Na podlagi rezultatov zadnje študije se je Mount Everest, ki mu domačini pravijo Qomolangma, zaradi globalnega segrevanja in krčenja ledenikov zmanjšal za kar 1,3 metra.

V zadnjih letih se je gledanje televizije povečalo prav na vseh kontinentih, vendar pa je nova študija pokazala, da največ časa pred televizijskimi zasloni preživijo Japonci. V povprečju kar pet ur dnevno.

Drugo mesto na lestvici so zasedli Američani, ki v povprečju pred televizijskimi ekrani preživijo štiri ure in 25 minut, sledijo jim Argentinci in Grki, oboji s štirimi urami in štirimi minutami gledanja televizije dnevno.

Najmanj časa pred televizijskimi zasloni preživijo Kitajci in Švedi, v povprečju okoli dve uri in pol na dan.

Znanstveniki trdijo, da lahko brusnice v veliki meri pripomorejo pri preprečevanju srčne in možganske kapi.

Raziskovalci so v namen študije omenjeni sadež uspešno testirali na pujsih z visoko stopnjo holesterola in otrdelimi arterijami. Določen čas so jih hranili s koncentracijo posebej pripravljenega brusničnega praška, ki je sprostil njihove krvne žile, jih razširil in tako pospešil cirkulacijo v okolici srca.

Po tem, ko je sadež že znan po tem, da preprečuje sečne infekcije, se je sedaj njegova vloga pri varovanju zdravja še povečala.

V Nemčiji je v zadnjem letu porasla pogostost primerov sifilisa kar za 20 odstotkov v primerjavi s preteklim letom.

V poročilu Inštituta Roberta Koch (RKI) je zapisano, da so kar trije izmed štirih okuženih pacientov s sifilisom moški, ki so imeli spolne odnose z istospolnim partnerjem. Število okužb pri ženskah je iz leta v leto manjše.
Največ primerov sifilisa je registriranih v večjih mestih, predvsem v nemški prestolnici Berlinu in razvitih severnonemških mestih.

Strokovnjaki RKI menijo, da je porast najverjetneje posledica povečanega števila intimnih partnerjev ljudi, poleg tega pa predstavlja veliko nevarnost, da bi pojav lahko spremljal tudi porast primerov okužb z virusom HIV.

Avstralski arheologi so odkrili do sedaj eno najbolje ohranjenih egipčanskih mumij, ki spada v obdobje pred približno 2600 leti.

Arheologi, ki so kopali v bližini piramid približno 23 milj južno od Kaira, so pretekli teden naleteli na tri krste iz obdobja 26. egipčanske dinastije, ki je trajala med letoma 664 in 525 pred našim štetjem. 26. dinastija je Egiptu vladala, tik preden so Perzijci za 80 let okupirali egipčansko ozemlje.

V eni izmed treh krst so odkrili eno najbolje ohranjenih mumij, ki so jih raziskovalci kdaj koli našli v Egiptu. V dveh krstah so odkrili moški mumiji, od glave do pet zaviti v platnene povoje in prekriti s koraldami. V tretji krsti pa so raziskovalci našli precej slabo ohranjeno žensko mumijo.

Vse tri mumije bodo kmalu razstavljene v novem muzeju, imenovanem po Imhotepu, graditelju prve egipčanske piramide.

Raziskovalna skupina ameriških in etiopskih znanstvenikov je odkrila fosilizirane ostanke bitja, ki bi lahko predstavljali prvega človeškega prednika, ki je hodil po dveh nogah. Bitje je pred skoraj štirimi milijoni let živelo na severovzhodu Etiopije v Afriki.

Bruce Latimer, direktor muzeja naravne zgodovine v Clevelandu, Ohio, je povedal, da naj bi najdba bila stara okoli 3,8 milijona let. Vključuje celotno golenično kost, dele stegnenice, rebra, hrbtenico, ključnico, medenico, popolne ramenske kosti in lopatico. Najpomembnejša je pravgotovo najdba kosti gležnja, ki skupaj z golenico nakazujejo na to, da je bitje hodilo pokončno.

Najdba je povečala zbirko davnih ljudi in bo najverjetneje v veliki meri pripomogla k razumevanju evolucije človeka.

Arheologi so našli ostanke manjših ladij, ki so jo stari Egipčani uporabljali za trgovanja.

Ladje so odkrili v jamah na območju nekdanjega pristanišča Faraonov na obalah Rdečega morja, približno 482 kilometrov jugovzhodno od Kaira.

Izkopavanja so arheologe pripeljala do številnih jader in jadrnih platen, lesenih ladijskih gredi in tanke deske iz cedrovine, ki so jih morali uvoziti iz severa Sirije.

Zahi Hawas, predsednik egipčanskega vrhovnega koncila za antikvitete, je za sedaj za javnost povedal le to, da se z izkopavanji ukvarjajo raziskovalci z bostonske univerze, ZDA, v sodelovanju z italijanskimi raziskovalci.

Nova študija je potrdila, da so slani kristali, v katerih so znanstveniki našli okoli 250 milijonov let staro bakterijo, resnično nastali pred pol milijarde let.

Že leta 2000 so znanstveniki bakterijo iz obdobja permija ponovno obudili in jo poimenovali Virgibacillus sp 2-9-3. Genske analize organizma so pokazale, da je soroden moderni vrsti Bacillus.

Vse od najdbe naprej nekateri geologi trdijo, da ni nujno, da so kristali stari toliko kot bakterija, najdena v njih. Po njihovem mnenju, bi se sol v nekem vmesnem obdobju že lahko raztopila in nato ponovno oblikovala, tako bi se bakterija v kristale lahko ujela veliko kasneje.

Ves ta skepticizem je geologe navdihnil in začeli so podrobnejše raziskovati starosti kristalov, s katerimi so dokazali, da so tako kristali kot tudi bakterija iz časa pradavne zgodovine Zemlje. Bakterija pa je s tem postala trenutno najstarejši dokaz o obstoju življenja na modrem planetu.