Italijanski raziskovalec, ki trdi, da je razvozlal pomen 30.000 let starih skalnih risb, je povedal, da se je sporazumevanje ljudi po vsem svetu pričelo z enako primitivnimi metaforami, logičnimi povezavami in pravili, ki so jih povezovale tri glavne teme: hrana, spolnost in ozemlje.
“Ker obstajajo številne vizualne podobnosti med prazgodovinsko skalno umetnostjo po vsem svetu, je zelo verjetno, da je pri vrsti Homo sapiens obstajal nekakšen “prvoten materin jezik”, iz katerega so se nato razvili ostali jeziki”, je v svojih treh knjigah povedal Emmanuel Anati, ustanovitelj Svetovnega arhiva skalne umetnosti.
Šele kasneje je zaradi vplivov drugih dejavnikov, kot so okolje, klima in družbene norme, prišlo do razlik v pojmovanju, jeziku in umetnosti.
“Primerjalne analize so pokazale, da je najzgodnejša umetnost homogena po vsem svetu, saj vsebuje enako logiko struktur, enake asociacije in simbole. Je odsev mišljenja človeka,” je povedal Anati, ki je primerjal skalno umetnost 160 držav iz petih kontinentov.
Na podlagi njegove študije imajo prve podobe prazgodovinske umetnosti iz Afrike, Evrope, Azije, Avstralije in Amerike enake barve, močan poudarek pa je na rdeči barvi. Vedno se pojavljajo enake teme – v glavnem spolnost, hrana in teritorij – kot tudi sistem znakov, ki ga Anati imenuje piktogrami, ideogrami in psihogrami. Konstantno se pojavlja pet predmetov: človeške podobe, živalske podobe, orožje in orodje ter topografski znaki in simboli, medtem ko so podobe rastlin in narave zelo redke.
Njegova teorija o prvotnem jeziku je sprožila veliko nasprotovanj znanstvenikov. Christopher Henshilwood verjame, da se je umetnost razvijala “v obliki mozaika” v različnem času na različne načine. Prevlada rdeče barve bi lahko prazgodovinsko umetnost na nek način sicer povezovala, rdeča barva je namreč barva krvi, rodovitnosti in plodnosti – je barva življenja.
Recent Comments