Category: BIO

Znanstveniki so v gozdovih Severne Amerike našli primerek detla s kljunom slonokoščene barve, ki je bil za izumrlo vrsto proglašen že leta 1920. Novica o najdbi izumrle vrste je močno presenetila ornitologe po vsem svetu, nekateri jo celo primerjajo z odkritjem doda.

Rdeče, belo, črna ptica je nekoč živela po vsem področju jugovzhoda ZDA in Kube. Kot vse druge predstavnice te družine si svoje gnezdo izdolbe v odraslo drevo in prav zato, zaradi množičnega sekanja drevja v namen agrikulture, je prišlo do domnevnega izumrtja vrste.

Leta 1920 so strokovnjaki vrsto razglasili za izumrlo. Kljub temu, da so na področju Severne Amerike večkrat opazili tej vrsti podobne ptice, vse do sedaj obstoj te vrste ni bilo mogoče potrditi. Šele več desetletij kasneje, natančneje 11. februarja 2004 je Gene Sparling v gozdovih Arkansasa opazil nenavadno ptico. Ko je o svojih opazovanjih poročal ornitologom, so ti nemudoma sprožili iskalno akcijo za izgubljeno ptico. Iskanje se jim je obrestovalo in že po mesecu dni so se na svoje oči prepričali, da je “izumrla” vrsta še med živimi. Ujeli so jo v objektiv kamere in nato z gotovostjo potrdili njeno identiteto.

Najdba je nedvomno vzbudila upanje, da bi v divjini morda lahko našli še nekatere druge “izumrle” ptice.

Znanstveniki so ugotovili, da imajo meduze, ki sicer nimajo možganov in imajo izoblikovan le osnoven živčni sistem, neverjetno razvite oči. Po mnenju strokovnjakov naj bi najbolj razvite oči imele avstralske meduze.

Raziskovalci z univerze Lund na Švedskem so s svojo raziskovalno skupino proučevali majhne karibske meduze vrste Tripedalia cystophora, ki jih je moč najti v močvirjih mangrov v Puerto Ricu. Poročilo, ki so ga objavili v reviji Nature, navaja, da imajo meduze razvit impresiven vizualni sistem. Skupno imajo kar 24 oči, ki se nahajajo na vsakem izmed štirih robov bitja.

Medtem ko je 16 oči enostavnih »pigmentnih jamic« za zaznavanje svetlobe, ostalih 8 prestavlja zapleten vizualni sistem. Navkljub zapletenosti pa položaj retine nakazuje na to, da imajo bitja precej meglen vid. Poseben vizualni sistem jim omogoča v prvi vrsti navigacijo, šele nato lov na plen.

»Študija je nedvomno postavila nove temelje pri raziskovanju te živalske vrste, saj je meduze na evolucijskem drevesu pomaknila precej višje,« je povedal Jamie Seymour, direktor raziskovalnega inštituta na univerzi James Cook v Queenslandu.

Nova študija o obnašanju afriških levov je pokazala, da levi v Tanzaniji napadajo ljudi kar trikrat pogosteje kot pred petnajstimi leti.

Glavni razlog za to naj bi po mnenju avtorjev študije bili divji prašiči, ki živijo v okolici vasi in predstavljajo priljubljen plen levov. Žal pa levi vedno ne napadejo svojega priljubljenega plena, ampak vse pogosteje napadejo prebivalce vasi.

Od leta 1990 naprej so levi v Tanzaniji ubili več kot 560 ljudi in poškodovali vsaj 310 ljudi. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da pogostost napadov iz leta v leto narašča. Eden izmed razlogov za to je tudi porast človeške populacije. V preteklosti so levi običajno lovili divje zveri in ne svinje. Vendar pa se je tanzanijska družba v zadnjih nekaj desetletjih precej razširila in povzročila upad običajnega plena levov.

Prav tako imajo ljudje v Tanzaniji navado spati na poljih, kjer stražijo svoj pridelek pred nepovabljenimi nočnimi obiskovalci, kot so na primer divje svinje. Žal si ne morejo privoščiti ograje in tako vsak dan znova tvegajo svoje življenje.

Vodja študije Craig Packer z univerze v Minnesoti v ZDA je povedal, da je rešitev problema povsem preprosta. Kmetovalci naj iz svoje okolice izženejo divje svinje, ki privlačijo leve, in pogostost napadov se bo znatno zmanjšala.

Več kot stoletje smo si ob misli na ogromnega tiranozavra predstavljali divjega morilca, ki mu v poznem obdobju dinozavrov ni bilo para. Vendar najnovejše raziskave nakazujejo na popolnoma napačno predstavo o vrsti, ki naj bi bila več kot le stroj za ubijanje.

Prav za prav naj bi žrtve kradel drugim plenilcem. “Velik, umazan in smrdljiv – takšna je moja predstava o T-Rexu. Ne verjamem, da obstajajo kakršnekoli dokazi o tem, da bi bil krvoločni plenilec,” je povedal paleontolog Jack Horner.

Horner, po katerem je Michael Crichton ustvaril lik Alana Granta, ki ga je v filmu Jurski park upodobil Sam Neill, je prepričan, da so bile sprednje tace “pošasti” prekratke, oči premajhne, prav tako pa naj bi bil prepočasen, da bi lahko bil tako uspešen lovec.

Po drugi strani je bil velik del njegovih možganov, tako kot pri mrhovinarjih, namenjen zaznavanju vonjav, lahko pa je potoval na zelo dolge razdalje.

Horner, kurator paleontologije v Muzeju Rockies v Montani in tehnični svetovalec Stephena Spielberga pri ustvarjanju filma Jurski park trdi, da je T-Rex uporabljal svoje kremplje in zobe enostavno za preganjanje manjših dinozavrov proč od njihovega plena.