MariborChan.si

Cassinijeva organska najdba

Med bližnjim preletom Saturnove največje lune Titan je vesoljsko plovilo Cassini v zgornji lunini atmosferi zaznalo organski material. Najdba bi po mnenju znanstvenikov v veliki meri razložila razvoj življenja na Zemlji.

Cassini, ki je bil med preletom ledenega površja lune 16. aprila 2005 oddaljen le 1.030 km, je v zgornji atmosferi naletel na ogromne količine ogljikovodika. Titanova atmosfera je v glavnem sestavljena iz dušika in metana, ki sta najenostavnejši obliki ogljikovodika. Znanstveniki so bili presenečeni predvsem nad odkritjem zapletenih organskih materialov, do katerega je plovilo prišlo med svojim zadnjim preletom lune. Ker je na Titanu ekstremno mrzlo, okoli minus 290°C, so znanstveniki pričakovali, da se bo organski material zgostil in v obliki dežja padel na površje lune.

“Začenjamo razumeti vlogo zgornje atmosfere pri kompleksnem ogljikovem ciklu na Titanu,” je pojasnil Hunter Waite, profesor na univerzi v Michiganu v ZDA.

Znanstveniki menijo, da je Titanova atmosfera podobna prvotni Zemljini atmosferi, zato so prepričani, da jim bo njeno proučevanje pomagalo razumeti razvoj življenja na Zemlji.

Porast levjih napadov v Afriki

Nova študija o obnašanju afriških levov je pokazala, da levi v Tanzaniji napadajo ljudi kar trikrat pogosteje kot pred petnajstimi leti.

Glavni razlog za to naj bi po mnenju avtorjev študije bili divji prašiči, ki živijo v okolici vasi in predstavljajo priljubljen plen levov. Žal pa levi vedno ne napadejo svojega priljubljenega plena, ampak vse pogosteje napadejo prebivalce vasi.

Od leta 1990 naprej so levi v Tanzaniji ubili več kot 560 ljudi in poškodovali vsaj 310 ljudi. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da pogostost napadov iz leta v leto narašča. Eden izmed razlogov za to je tudi porast človeške populacije. V preteklosti so levi običajno lovili divje zveri in ne svinje. Vendar pa se je tanzanijska družba v zadnjih nekaj desetletjih precej razširila in povzročila upad običajnega plena levov.

Prav tako imajo ljudje v Tanzaniji navado spati na poljih, kjer stražijo svoj pridelek pred nepovabljenimi nočnimi obiskovalci, kot so na primer divje svinje. Žal si ne morejo privoščiti ograje in tako vsak dan znova tvegajo svoje življenje.

Vodja študije Craig Packer z univerze v Minnesoti v ZDA je povedal, da je rešitev problema povsem preprosta. Kmetovalci naj iz svoje okolice izženejo divje svinje, ki privlačijo leve, in pogostost napadov se bo znatno zmanjšala.

Pasivno kajenje zmanjšuje IQ otrok

Študije več kot 4.000 ameriških otrok so pokazale, da pasivno kajenje zmanjšuje IQ otroka. Tudi tisti otroci, ki so izpostavljeni manjšim količinam cigaretnega dima imajo nekoliko manjše sposobnosti znanja.

“Takšne stopnje morda nimajo prav velikega pomena pri posameznikih, a so odločilnega pomena za našo družbo, saj je na milijone otrok izpostavljenih tobačnemu dimu iz okolja,” je povedala raziskovalka Kimberly Yolton.

Skupina raziskovalcev je kar 4.399 otrokom, starim med 6 in 16 let, preverila v krvi vsebnost kotinina. Kotinin je produkt nikotina. Prav tako so z uporabo podatkov državne službe imenovane NHANES-III. preverili njihove dosežke pri številnih inteligenčnih testih.

Da bi lahko izključili otroke, ki sami morda že kadijo, so raziskovalci v raziskavo vključili le posameznike s stopnjo kotinina nižjo od 15 nanogramov.

Tudi na podlagi vpliva nekaterih dejavnikov kot so revščina, starši, stopnja izobrazbe itd., so
raziskovalci našli povezavo med stopnjo kotinina in nižjimi sposobnostmi znanja.

Eden nanogram kotinina na mililiter krvi naj bi zmanjšal IQ za približno 2. točki. Takšen padec otrokovega IQ lahko povzroči vsak izmed staršev, tudi če pokadi manj kot škatlo cigaret dnevno.

Je Mars resnično rdeč?

Najnovejše Nasine fotografije so pokazale, da Mars morda ni rdeč. Slike je posnelo vesoljsko vozilo Spirit, ki se že nekaj dni nahaja na Rdečem planetu.

Fotografije trenutno skušajo barvno uravnovesiti na približno takšno barvo, kot bi jo človek videl, če bi stal na površju Marsa.

Ray Arvidson, vodilni znanstvenik projekta Spirit, je povedal, da bodo znanstveniki morda potrebovali več tednov, da bodo izvedli barvne izračune, s pomočjo katerih bodo prišli do prave barve. Pričakuje se, da se bo izkazalo, da je površje Marsa pravzaprav srednje čokoladne barve.

Medtem je znanstveno delo Spirita, ki na Marsu čaka na nadaljnja navodila, zmotila močna nevihta v Avstraliji. Nasini znanstveniki naj bi podatke do Spirita na Marsu pošiljali preko antene v Canberri, vendar je trenutno signal zaradi močne nevihte preslab za nadaljevanje projekta. Kljub temu pa je rover na Marsu popolnoma varen in čaka na nadaljnja navodila.

T-Rex – morilec ali plenilec?

Več kot stoletje smo si ob misli na ogromnega tiranozavra predstavljali divjega morilca, ki mu v poznem obdobju dinozavrov ni bilo para. Vendar najnovejše raziskave nakazujejo na popolnoma napačno predstavo o vrsti, ki naj bi bila več kot le stroj za ubijanje.

Prav za prav naj bi žrtve kradel drugim plenilcem. “Velik, umazan in smrdljiv – takšna je moja predstava o T-Rexu. Ne verjamem, da obstajajo kakršnekoli dokazi o tem, da bi bil krvoločni plenilec,” je povedal paleontolog Jack Horner.

Horner, po katerem je Michael Crichton ustvaril lik Alana Granta, ki ga je v filmu Jurski park upodobil Sam Neill, je prepričan, da so bile sprednje tace “pošasti” prekratke, oči premajhne, prav tako pa naj bi bil prepočasen, da bi lahko bil tako uspešen lovec.

Po drugi strani je bil velik del njegovih možganov, tako kot pri mrhovinarjih, namenjen zaznavanju vonjav, lahko pa je potoval na zelo dolge razdalje.

Horner, kurator paleontologije v Muzeju Rockies v Montani in tehnični svetovalec Stephena Spielberga pri ustvarjanju filma Jurski park trdi, da je T-Rex uporabljal svoje kremplje in zobe enostavno za preganjanje manjših dinozavrov proč od njihovega plena.

Koliko je staro zlato?

Znanstveniki so našli odgovor na vprašanje, ki jih je mučilo že več kot stoletje. Ugotovili so, da je najžlahtnejša kovina na svetu stara več kot 3 milijarde let, to je več, kot so stare kamnine, v katerih se nahaja.

V pokrajini Witwatersrand v Južni Afriki se nahaja skoraj 40% vseh rudnikov zlata na svetu; njihova vrednost je okoli polovico trilijona ameriških dolarjev. Nahajališča še vedno vsebujejo skoraj 35% vseh zalog zlata na planetu.

Kljub ekonomski pomembnosti zlata in stotinam poskusov ugotoviti njegovo starost raziskovalcem do sedaj še ni uspelo ugotoviti točnega časa nastanka te žlahtne kovine.

Nova študija, ki jo vodi skupina z Univerze v Arizoni, je ovrgla teorije, da je zlato doseglo zdajšnjo lokacijo na podlagi hidrotermalnih tekočin, ki so podobne vročim kapljam iz zgornje Zemljine skorje.

“Najnovejše najdbe nakazujejo na to, da je zlato prišlo iz gora, od koder ga je voda ponesla v nekoliko mlajše materiale v dolinah,” je povedal raziskovalec Jason Kirk.

Skozi čas in pod pritiskom so se usedline zlata zarile v kamen, ki sestavlja bogata nahajališča Južne Afrike, ki so jih odkrili že leta 1886.

Kirk meni, da raziskave ne vplivajo le na določanje novih nahajališč zlata, ampak bodo tudi pomagale geologom z informacijami o najzgodnejši zgodovini Zemlje.

Originalni vir vsega zlata je sončna nebula, iz katere je nastala Zemlja in ves sončni sistem pred približno 4,5 milijardami let. Težki elementi, kot je zlato, so se pri tem potopili v plašč planeta.

Kirk je skupaj s sodelavci uspel določiti starost zlata s pomočjo redkega kemičnega elementa, imenovanega renij, ki ima radioaktivno obliko renij-187. Uporabili so napravo, imenovano Negative Thermal Ionization Mass Spectrometer. Z njo so neposredno datirali zlato na način štetja števila renija-187 in števila atomov osmija-187.

Renij-187 je star približno 45 milijard let, kar je približno 10-kratna starost našega sončnega sistema. Renij-187 se razkraja v osmij-187. Z določitvijo nivoja renija-187 v atomih potomca osmija-187 lahko strokovnjaki neposredno izračunajo čas nastanka mineralov.

“Takšen sistem nam bo povedal, ali je zlato prišlo iz Zemljinega plašča ali iz njene skorje,” je povedal Kirk in pojasnil, da ima skorja več renija kot osmija, plašč pa ravno obratno.

“Witwatersrand ima očitne značilnosti plašča. Možno je, da je plašč pred 3 trilijoni let bil bolj vroč in bolj bogat z zlatom na tem področju, v nasprotju z drugimi in novejšimi nahajališči,” je še dodal.

Aktiven Titan

Vesoljska sonda Huygens, ki ji je uspelo prodreti skozi gosto atmosfero Saturnove največje lune, je omogočila trdne dokaze o geoloških aktivnostih pod ledenim površjem na Titanu.

Razmerje ogljikovih izotopov 12C in 13C v Titanovi atmosferi, ki so ga izmerili s posebnim instrumentom na krovu Huygensa, imenovanim GCMS (Gas Chromatograph and Mass Spectrometer), nakazuje na to, da je vsebnost metana v zraku vse višja. Najverjetnejši razlog za to bi lahko bile nenehne geološke aktivnosti pod površjem ledenega planeta.

Misija Cassini-Huygens je od svojega začetka do danes omogočila neverjeten pogled na skrivnosten, precej neprijazen svet; glede na to, da je Titan edina luna v našem sončnem sistemu, ki ima lastno atmosfero, tudi precej edinstven svet.

Huygens je na površju Titana pristal 15. januarja 2005.

Naprava za zavohanje elektronskega sporočila

Pri podjetju Telewest Broadband so te dni pričeli s testiranji nove tehnologije, ki naj bi uporabnikom računalnikov omogočala, da bodo lahko zavohali svoja elektronska sporočila.

Naprava deluje na podlagi posebnih zbiralnikov različnih vonjav, ki oddajajo aromo, povezano z sporočilom.

Uporaba 250 angleških funtov vredne naprave je precej preprosta, potrebno jo je le priklopiti na računalnik na enak način kot na primer tiskalnik.

Prototip omogoča izbiro 20 osnovnih arom, ki lahko proizvedejo okoli 60 različnih vonjev. V prihodnje pa pri podjetju upajo, da jim bo uspelo proizvesti več kot 2000 različnih vonjev.

Družbena antropologinja Kate Fox, ki je ena izmed direktorjev Centra za raziskave vprašanj družbe na Oxfordu, je povedala, da bi tehnologija v veliki meri lahko pripomogla k počlovečenju internetne tehnologije in pri tem pojasnila: »Naš čut voha je neposredno povezan z našimi čustvi, kajti vonj sproža zelo močne in globoke čustvene odzive, zato bo nova tehnologija z dodano tretjo dimenzijo nedvomno stopnjevala uporabnost interneta.«

Sedem tisoč let star Arabec

Arheologi so v Združenih Arabskih emiratih našli ostanke 7.500 let starega moškega. Gre za najstarejše okostje, ki so ga kdaj koli našli v omenjeni državi.

Okostje so našli zakopano na otoku Marawah, približno 160 kilometrov od prestolnice Abu Dhabi. Ob svoji smrti je bil moški – po grobih ocenah strokovnjakov – star med 20 in 40 let. Pokopan je bil z obrazom proti vzhodu, kar nakazuje na sofisticirano družbo, ki je pred več kot 7 tisočletji živela na otoku Marawah.

Med izkopavanji na otoku, ki potekajo komaj zadnjih nekaj let, so med drugim naleteli tudi na neprecenljive ostanke starodavnih zgradb in orodja.

Kako vpliva glasba na nasilje

Študija, ki so jo izvedli ameriški študentje, je pokazala, da glasba z nasilno vsebino povečuje agresivne misli in čustva.

S takšnimi rezultati študija popolnoma nasprotuje vsesplošni teoriji, da glasba z nasilno vsebino, kot je na primer rap in heavy-metal glasba ne vpliva na razpoloženje poslušalca tako, da bi pri njem vzpodbujala agresivnost.

Craig Anderson iz Državne univerze Iowa je skupaj s kolegi ugotovil, da so študentje, ki poslušajo glasbo z nasilno vsebino na testiranju veliko prej izkazali agresivna nagnjenja, kot poslušalci glasbe brez takšne vsebine.

Raziskovalci so v namen študije v petih različnih eksperimentih testirali več kot 500 študentov. Študente so izpostavili poslušanju glasbe rap glasbenikov kot so Beastie Boys, Cypress Hill in Run DMC. Da bi zagotovili maksimalen efekt testiranja samo glede na besedilo pesmi, so sodelujoče izpostavili tako poslušanji nasilne kot tudi poslušanju mirne glasbe istih skupin. Pri tem so upoštevali tudi osebnostne razlike sodelujočih.

Tisti, ki so bili izpostavljeni nasilni glasbi so na psihološkem testiranju agresivnosti dosegli precej višji rezultat. Na primer, ena izmed nalog je od sodelujočih zahtevala, da klasificirajo besede, ki jih je mogoče razumeti tako kot nasilne kot tudi nenasilne. Na primer; rock, žival, palica. Posamezniki, ki so poslušali nasilno glasbo so te besede pogosteje povezali z neko vrsto agresije.

Kljub temu, da so pojav opazovali krajši čas, so člani raziskovalne skupine povsem prepričani o tem, da ima poslušanje glasbe z nasilno vsebino lahko dolgotrajne posledice na osebnost posameznika, ki lahko postane nekoliko bolj nasilna in izzivajoča osebnost.