Znanstveniki so z vbrizgavanje celic za zaznavanje svetlobe popolnoma slepim mišim uspeli povrniti vid.

Raziskovalna skupina iz Oxforda je povedala, da je postopek precej podoben zdravljenju, ki bi ga potrebovali ljudje z degeneracijsko boleznijo oči.

Podobne uspehe so znanstveniki predhodno že dosegli pri miših z nočno slepoto.

Strokovnjaki poudarjajo, da je to znanstveno področje deležno izjemno hitrega napredka, vendar pa še vedno obstaja precej odprtih vprašanj glede kvalitete povrnjenega vida.

V dnevih med 11. in 13. januarjem se je v Planici odvijala edinstvena avtomobilska prireditev, ki je v dolino pod Poncami zvabila preko 25.000 gledalcev, ljubiteljev bencinskih športov.

V dirkah na snegu, ki jih je organiziralo podjetje MPI racing s Peljhanovim sovoznikom Miranom Kacinom na čelu, so gledalci lahko bili priča spektakularnim nastopom tako domačih kot tujih voznikov. Zaradi boljšega poznavanja in seveda števila tovrstnih tekem (posledično izkušenj) so premoč imeli predvsem italianski vozniki, ki pa so jim naši dirkači neumorno “pihali za vrat”. Kljub pričakovanju zmage Eve večkratnega italianskega prvaka v dirkah na snegu s štirikolesno gnanim Mitsubishi Lancerjem, je le ta moral premoč priznati svojima sodržavljanoma z dvokolesno gnanimi vozili, Enniu Borrii s Fiatom 127 sport in Romyu Dell Antonia z Opel Corso. Znala sta najbolje izkoristiti prednost njunih avtomobilov v okretnosti, kar je na zahtevni, ledeni progi odločilo o zmagovalcu. V super finalu sta se torej pomerila omenjena dirkača, a Corsi je kmalu ponagajala tehnika in zmagovalni pokal je nepričakovano odšel v roke Ennia Borrie. Od slovenskih dirkačev je bil v skupni razvrstitvi najboljši Milan Bubnič z Lancio Delto, ki za zadnjo vožnjo ni imel novih gum in je izgubil dvoboj z Evo za tretje mesto. Na koncu je izjavil: “Moram biti zadovoljen z nastopom, žal nisem imel za končne dvoboje novih gum, tako da je bil njihov oprijem vse slabši. V prvi nedeljski vožnji sem imel na svojem avtomobilu nameščene nove gume, zato sem tudi lahko dosegel najboljši čas. Na koncu pa proti Evi le ni šlo, predvsem pnevmatike niso bile primerne za hitrejšo vožnjo. Z organizacijo avtoshowa pa sem izredno zadovoljen, želel bi si le morda še nekaj več konkurence v svojem razredu, saj nas ni bilo veliko takih, ki bi nastopali s štirikolesno gnanimi dirkalniki. Ti so za gledalce precej bolj atraktivni, a je z njimi težko biti hiter,” Zelo dobro je dirko odpeljal tudi Darko Peljhan, ki je svojega Golfa preuredil posebej za zimo. V njegovem razredu ga je prehitel le kasnejši finalist Dell Antonio.

Poleg avtomobilskih dirk so si gledalci lahko ogledali tudi motoriste, ki so se skušali povzpeti po planiški velikanki. Zmagovalec Uroš Pernuš se je pozvpel kar 73,20 metrov visoko po hrbtišču skakalnice.
V celoti se je planiški avtoshow izkazal za uspešno izpeljano prireditev. Glavni organizator, Primož Lemež je bil z potekom dogodkov zelo zadovoljen in je že očitno razmišljal o ponovitvi – čez eno leto.

Volkswagnov ameriški slogan „iščemo voznike“ (drivers wanted) to pot ne drži. S touaregom, ki so ga inženirji poimenovali Stanley, so namreč premagali konkurenco še 22 drugih vozil in zmagali na Grand Challenge 2005, dirki brez voznikov.

Sistemi, vgrajeni v Stanleya, bodo v prihodnosti tudi v serijskih vozilih skrbeli za dodatno varnost in udobje, pravijo pri Volkswagnu. Med drugim sem sodi sistem za avtomatsko uravnavanje razdalje, tik pred serijsko izdelavo pa je tudi sistem, ki vozniku sporoča lastnosti ceste pod njim, jim prilagodi delovanje zavor ter za do 10% skrajša zavorno pot.

Touarega je na poti skozi puščavo Mojave blizu Las Vegasa v ZDA poganjal okolju prijazen TDI motor na sintetično gorivo z zelo nizko stopnjo emisij, s pomočjo številnih senzorjev pa ga je krmilil visoko zmogljiv računalnik.

220 kilometrov dolgo orientacijsko pot je touareg prevozil v šestih urah in 54-ih minutah in bil tako prvi od le petih vozil, ki so prispela na cilj.

Julija 2004 je uprava družbe Porsche AG iz Stuttgarta prižgala zeleno luč za enega najveličastnejših projektov v zgodovini podjetja. Zdaj je padla tudi odločitev o arhitektu – novi Porschejev muzej v Zuffenhausnu bo gradil biro Delugan Meissl z Dunaja. Avstrijci so s svojo zamislijo zmagali na natečaju, na katerega je Porsche povabil deset priznanih birojev iz Nemčije, Avstrije in Švice. Skupno pa se je za ta projekt potegovalo kar 170 evropskih arhitekturnih birojev. Z gradbenimi deli bodo na trgu Porscheplatz začeli že letos. Stroški za izgradnjo novega Porschejevega muzeja, ki naj bi ga odprli leta 2007, se gibljejo okrog 50 milijonov evrov.

Arhitekti biroja Delugan Meissl so v svoji obrazložitvi zapisali: “Z novim Porschejevim muzejem bomo ustvarili prostor, ki bo samozavestni drži in visokim zahtevam podjetja dodal arhitektonski izraz, hkrati pa upošteval Porschejevo dinamiko. Znanje, verodostojnost in odločnost so tako kot pogum, navdušenje, moč in neodvisnost del filozofije. Vsaka ideja predstavlja možnost, da se spoprimemo z novimi izzivi, poglobimo meje in da kljub temu ostanemo zvesti sami sebi. Vse to bo izražal ta muzej.”

Dr. Wendelin Wiedeking, predsednik uprave Porsche AG, je nad zamislijo avstrijskih arhitektov navdušen: “Ta koncept je inovativen, moderen in izzivalen. Zagotovo bo tudi provokativen, toda tudi to je eden od ciljev. S to novogradnjo bomo svoje osnovno delo v Zuffenhausnu še arhitektonsko poudarili, da bo opazno izven meja Stuttgarta.” Wiedeking predvideva, da se bo število obiskovalcev z dosedanjih 80.000 letno povzpelo znatno nad 200.000.

Od leta 2007 dalje bo novi Porschejev muzej zaznamovan kot samostojno in dinamično oblikovano monolitsko telo, ki bo videti, kot da lebdi nad pritličjem in prvim nadstropjem. To telo bo obsegalo približno 5.000 km2 razstavnega prostora in predstavljalo doživetje Porschejevega “vesolja”. Osnova zgradbe obsega vhodni prostor, ki v notranjosti ne deluje samo kot avla in izhodiščna točka vodenih ogledov, temveč odpira tudi zanimiv pogled v delavnico zgodovinskih vozil in v arhiv.

Pri vstopu v razstavni prostor bo predstavljena zgodovina podjetja do leta 1948. Obiskovalec bo nato lahko neposredno dostopal do glavnega dela razstave, ki bo zajemala kronološki pregled zgodovine vozil po letu 1948 in določene tematske otoke (med njimi Targa Florio, Prototipi, Obdobje 917, Le Mans in Evolucija 911). V sedanjem muzeju je razstavljenih približno 20 zgodovinskih vozil, v novem muzeju pa naj bi bilo na ogled kar 80 vozil.

Novi Porschejev muzej bo poleg tega razpolagal še s trgovino s spominki, restavracijo za obiskovalce, kavarno ter ekskluzivno restavracijo s strešno teraso; v podzemni garaži pa bo na voljo preko 300 parkirnih mest. Objekt bo mogoče uporabljati tudi za večje prireditve, kot na primer predstavitve vozil, prireditve za stranke ali tiskovne konference.

vir: mobisux