MariborChan.si

Ogrožene medicinske sestre

Študija, ki so jo izvedli raziskovalci Univerze v Alberti, Kanada, je pokazala, da so nižji zdravstveni delavci pogosto tarča nasilja tako pacientov kot sodelavcev.

V študiji, ki je zajemala več kot 9.000 medicinskih sester, so raziskovalci ugotovili, da je večina izmed njih v zadnjih petih delovnih izmenah bila deležna takšne ali drugačne oblike nasilja. Najbolj ogrožene skupine so medicinske sestre, medicinsko in kirurško osebje ter psihiatri.

Na primer, približno 24% zdravstveno-kirurških medicinskih sester je poročalo o napadih, prav tako 22% medicinskih sester iz urgence in 20% medicinskih sester, zaposlenih v psihiatričnih enotah. 62% medicinskih sester iz urgence je tožilo zaradi psihičnih zlorab, medtem ko je 55% medicinskih sester iz področja psihiatrije in 41% medicinsko-kirurških medicinskih sester poročalo o podobnih oblikah zlorabe.

Najvišje na lestvici povzročiteljev nasilja nad osebjem se nahajajo pacienti, za največ emocionalnih in spolno-verbalnih zlorab pa so krivi sodelavci. Ugotovili so tudi, da je veliko manj verjetno, da bodo medicinske sestre prijavile zlorabo sodelavcev kot pa zlorabo pacientov.

Pacienti predstavljajo vir približno 95% psihičnih zlorab in več kot 70% groženj medicinskim sestram na urgenci, psihiatriji in na intenzivni negi. Na oddelku intenzivne nege, kjer se nahajajo najbolj ogroženi pacienti, je osebje deležno 57% vseh emocionalnih zlorab in 54% spolno-verbalnih zlorab. Za to so v prvi vrsti krivi sorodniki pacientov, ki so pogosto krivci nasilja nad bolnišničnim osebjem.

Kljub poročilom o pomanjkanju osebja in težavah obdržati ljudi v tem poklicu so raziskovalci prepričani, da nasilje in zlorabe v bolnišnicah vplivajo na zmožnost, kako privabiti in obdržati zdravstveno osebje. Ugotovili so, da je medicinsko osebje, ki je deležno emocionalnih in ostalih oblik nasilja, s svojim delom najmanj zadovoljno, medtem ko so tisti, ki se s takšno obliko nasilja nikoli niso soočili, najbolj zadovoljni pri svojem delu.

Zato morajo v bolnišnicah nujno najti način za zaščito medicinskih sester in ostalega medicinskega osebja pred nasiljem na delovnem mestu, saj njihovo zadovoljstvo močno vpliva na kvaliteto zdravstvenih uslug.

Tri nove egipčanske mumije

Avstralski arheologi so odkrili do sedaj eno najbolje ohranjenih egipčanskih mumij, ki spada v obdobje pred približno 2600 leti.

Arheologi, ki so kopali v bližini piramid približno 23 milj južno od Kaira, so pretekli teden naleteli na tri krste iz obdobja 26. egipčanske dinastije, ki je trajala med letoma 664 in 525 pred našim štetjem. 26. dinastija je Egiptu vladala, tik preden so Perzijci za 80 let okupirali egipčansko ozemlje.

V eni izmed treh krst so odkrili eno najbolje ohranjenih mumij, ki so jih raziskovalci kdaj koli našli v Egiptu. V dveh krstah so odkrili moški mumiji, od glave do pet zaviti v platnene povoje in prekriti s koraldami. V tretji krsti pa so raziskovalci našli precej slabo ohranjeno žensko mumijo.

Vse tri mumije bodo kmalu razstavljene v novem muzeju, imenovanem po Imhotepu, graditelju prve egipčanske piramide.

Najstarejše dvonožno bitje na svetu

Raziskovalna skupina ameriških in etiopskih znanstvenikov je odkrila fosilizirane ostanke bitja, ki bi lahko predstavljali prvega človeškega prednika, ki je hodil po dveh nogah. Bitje je pred skoraj štirimi milijoni let živelo na severovzhodu Etiopije v Afriki.

Bruce Latimer, direktor muzeja naravne zgodovine v Clevelandu, Ohio, je povedal, da naj bi najdba bila stara okoli 3,8 milijona let. Vključuje celotno golenično kost, dele stegnenice, rebra, hrbtenico, ključnico, medenico, popolne ramenske kosti in lopatico. Najpomembnejša je pravgotovo najdba kosti gležnja, ki skupaj z golenico nakazujejo na to, da je bitje hodilo pokončno.

Najdba je povečala zbirko davnih ljudi in bo najverjetneje v veliki meri pripomogla k razumevanju evolucije človeka.

Odkritje davne egipčanske ladje

Arheologi so našli ostanke manjših ladij, ki so jo stari Egipčani uporabljali za trgovanja.

Ladje so odkrili v jamah na območju nekdanjega pristanišča Faraonov na obalah Rdečega morja, približno 482 kilometrov jugovzhodno od Kaira.

Izkopavanja so arheologe pripeljala do številnih jader in jadrnih platen, lesenih ladijskih gredi in tanke deske iz cedrovine, ki so jih morali uvoziti iz severa Sirije.

Zahi Hawas, predsednik egipčanskega vrhovnega koncila za antikvitete, je za sedaj za javnost povedal le to, da se z izkopavanji ukvarjajo raziskovalci z bostonske univerze, ZDA, v sodelovanju z italijanskimi raziskovalci.

Starost najstarejše bakterije potrjena

Nova študija je potrdila, da so slani kristali, v katerih so znanstveniki našli okoli 250 milijonov let staro bakterijo, resnično nastali pred pol milijarde let.

Že leta 2000 so znanstveniki bakterijo iz obdobja permija ponovno obudili in jo poimenovali Virgibacillus sp 2-9-3. Genske analize organizma so pokazale, da je soroden moderni vrsti Bacillus.

Vse od najdbe naprej nekateri geologi trdijo, da ni nujno, da so kristali stari toliko kot bakterija, najdena v njih. Po njihovem mnenju, bi se sol v nekem vmesnem obdobju že lahko raztopila in nato ponovno oblikovala, tako bi se bakterija v kristale lahko ujela veliko kasneje.

Ves ta skepticizem je geologe navdihnil in začeli so podrobnejše raziskovati starosti kristalov, s katerimi so dokazali, da so tako kristali kot tudi bakterija iz časa pradavne zgodovine Zemlje. Bakterija pa je s tem postala trenutno najstarejši dokaz o obstoju življenja na modrem planetu.

Žensko zadel meteorit

76-letna Britanka Pauline Aguss je najverjetneje ena izmed redkih ljudi, če ne morda edina, ki jo je zadel meteorit.

Majhno vesoljsko telo jo je sredi domačega vrta v Lowestoftu zadelo v ramo. Začutila je ostro bolečino in na roki zagledala globoko rano. Dokler mož kasneje na tleh ni našel majhnega, rjavega metaliziranega delca, ni vedela, kaj se ji je pravzaprav pripetilo.

Verjetnost, da človeka zadene meteorit, je resnično majhna. Nazadnje so podobno nesrečo zabeležili v Egiptu v preteklem stoletju, ko je zaradi poškodbe od udarca meteorita poginil pes.

Marburg zahteval že več kot 200 življenj

Eboli podoben virus Marburg je samo v Angoli že zahteval 203 človeška življenja od 221 okuženih pacientov in to navkljub vsem naporom zdravstvenih delavcev.

Kar 184 mrtvih je bilo v severni provinci Ofuige, s čimer se je smrtnost v državi povišala na 92 odstotkov. Šest primerov se je pojavilo v Kwanza Sul, pet v Zairu, štirje v Luandi, dva v Mananje, eden v Kwanza Norte, eden v Cabinda.
Največji odstotek mrtvih je med otroci, starimi manj kot pet let.

Bolezen se širi z dotikom telesnih tekočin, kot je kri, iztrebki, izbljuvki, pot in solze. Marburg lahko mori povsem brez ovir, zdravila zanj namreč še ni, prav tako nikakršnega cepiva proti širjenju virusa. Trenutno je edina rešitev izolacija obolelih.

Vsi napori zdravstvenih delavcev so do sedaj bili zaman. Stanje otežujejo tudi lokalni običaji, saj morajo sorodniki ob umrlem truplu preživeti veliko časa, kar močno zvišuje nevarnost širjenja virusa. Poleg tega nekateri sorodniki ne poročajo o smrti svojega bližnjega, saj le tako lahko umrlega zadržijo doma.

Fatomata Diallo iz WHO (World Health Organization) je povedala, da so zdravstveni delavci pri svojem delu popolnoma zaščiteni »kot astronavti«, družba pa jih je takšne popolnoma sprejela. Že v ponedeljek so na omenjeno območje poslali tri strokovnjake, ki bodo ljudem skušali razložiti vse nevarnosti nastale situacije.

Skrivnost netopnega meteorita

Strokovnjaki so razrešili skrivnost, imenovano netopni meteorit. Desetletja so se znanstveniki spraševali, kako je mogoče, da ogromen meteorit, ki je bil dovolj močan, da je povzročil krater Barringer v Arizoni, ZDA, ni povzročil topljenja kamnin na Zemlji.

Sedaj so raziskovalci s študijo, objavljeno v reviji Nature, primer zaključili.

Leta je prevladovala teorija, da je meteorit v Zemljo treščil s hitrostjo 72.000 kilometrov na uro. Vendar pa sta H. Jay Melosh z univerze Arizona in Gareth Collins z londonske fakultete Imperial z matematičnimi modeli dokazala, da je meteorit v zemljo trešči s hitrostjo okoli 43.000 kilometrov na uro.

Zakaj s tako nizko hitrostjo? Meteorit je v vesolju, najverjetneje zaradi trka z nekim drugim vesoljskim predmetov počil in se prelomil. Ko je pred približno 50.000 leti meteorit dosegel Zemljino atmosfero, ga je polovica najverjetneje razpadla na manjše dele, večji del energije se je porabil pri vstopu v Zemljino orbito, s čimer se je upočasnila hitrost leta.

Z relativno »nežnim« padcem je 20 metrov velik kos kamna padel na Zemljo in ostal skoraj nepoškodovan. Pri padcu se je sprostila energija, enakovredna energiji, ki bi jo sprostilo 150 jedrskih bomb, moči bombe, kakršna je padla na Hirošimo.

Titanov metan

Nove fotografije, ki jih je Huyhens na Zemljo poslal s površja Titana, kažejo na to, da so reke in jezera Saturnove največje lune polne metanovega dežja.

»Imamo dokaze o številnih Zemlji podobnih procesih, kot so na primer dež, erozija in abrazija, le da gre na Titanu za nekoliko bolj eksotične materiale,« je pojasnil Marty Tomasko, eden izmed številnih odgovornih za potek misije.
Znanstveniki so potrdili, da so vsi procesi zelo aktivni.

Tekočina, ki se pretaka po površju Titana je pomagala ustvariti kanale med hribovji ledene vode, ki jih je na slikah možno jasno videti.

Po mnenju znanstvenikov je na Titanu moralo ne dolgo pred pristankom Huyhensa močno deževati. Sedaj pa se je metan že vpil v površje.

Srednjeveški zobje so bili kvalitetnejši od današnjih

Študija je pokazala, da so srednjeveški prebivalci imeli veliko boljše zobe od današnjih prebivalcev. Glavni razlog za to naj bi bil v dolžini prežvekovanja hrane.

Profesor Wolfgang Arnold z univerze Witten/Herdecke je do rezultatov prišel na podlagi proučevanja ostankov ljudi, pokopanih med petim in devetim stoletjem našega štetja. Izkazalo se je, da so srednjeveški ljudje imeli veliko boljše zobe kot njihovi današnji potomci, ne glede na to, da si skoraj nikoli niso umivali zob.

»Vse tipične predstave o srednjeveških osebah z gnilimi zobmi so napačne,« je povedal in pojasnil, da so ljudem že v tistem času bile na razpolago najrazličnejše vrste sladkarij in ne glede na to, da je znano, da si ljudje včasih niso umivali zob, ne obstaja prav nič dokazov o zobni gnilobi.

Profesor Arnold je pojasnil, da je razlog za zdrave zobe, ki so jih srednjeveški ljudje imeli, v načinu njihove prehrane. Obroki so v glavnem bili sestavljeni iz večjih količin presne zelenjave in žitaric, ki jih skoraj nikoli niso pripravljali namočenih v mleku. Prav tako so zaužito hrano bolje prežvečili in tako znatno zmanjšali razpad zob.