MariborChan.si

Kozel, ki daje mleko

V Braziliji je prava atrakcija zadnjih dni postal kozel, ki daje mleko.

Kozlov lastnik Luciano Gomes iz Melanciasa, se je z kozlom odločil podati na turnejo po državi, kjer si bodo nenavadno žival lahko ogledali prebivalci vseh delov države.

Strokovnjaki komentirajo, da ni normalno, da je kozel sposoben dajati mleko. Ljudem svetujejo, da takšnega mleka ne pokušajo, saj ga bi bilo nujno potrebno analizirati.

Gomes je pojasnil, da je že ob nakupu kozlička opazil, da ima mladič dva majhna seska. Ko je zrasel, ga je zgolj iz radovednosti pomolzel in na njegovo presenečenje je iz seskov priteklo mleko.

»Gre za edinega kozla na svetu, ki daje mleko, ne bi ga prodal za noben denar,« je navdušeno povedal njegov lastnik.

Našli ostanke zgodovinskih trupel v Mehiki

Znanstveniki so v preteklih dneh poročali o najdbi ostankov desetih ljudi, izmed katerih ostanki vsaj enega trupla segajo v obdobje 1300 pred našim štetjem. S to najdbo so prav gotovo omogočili nekatere dokaze o razvoju starih kultur v Mehiki.

Na tiskovni konferenci so znanstveniki povedali, da so v preteklem letu v parku Chapultepec Castle odkrili osem teles, medtem ko so dve telesi našli na mestu nekoliko oddaljenem od mesta najdišča prvih trupel. Za vse umrle je vzrok smrti trenutno še neznan.

Arheologinja Guadalupe Espinosa je povedala, da so odkritja del obsežnejšega projekta, ki so ga financirali v državnem muzeju za zgodovino, pri katerem je šlo za proučevanje kultur na tem področju pred prihodom Špancev.

Televizor, ki pričara tudi vonj

Sonyjevi znanstveniki v San Diegu, Kalifornija, ZDA, razvijajo televizijo, ki bo gledalcu pred televizijskim ekranom omogočala zaznati tudi vonjave.

Ustvariti nameravajo majhno napravo, ki bo nameščena v televizorju. Pošiljala bo neškodljive ultrazvočne signale v možgane. To pomeni, da bodo gledalci lahko, na primer, vohali in v ustih skoraj okusili jedi, ki jih bodo pripravljali na televizijskem ekranu.

Znanstveniki napravo razvijajo že dobrih pet let, kljub temu pa je novica na dan prišla šele po tem, ko so zaprosili za patent. To nedvomno pomeni, da bodo tovrstni televizorji najverjetneje kmalu na tržišču.

Astronomi odkrili »Super Zemljo«

Francoski astronomi iz ESO (European Southern Observatory) so na orbiti okoli 50 svetlobnih let oddaljene zvezde našli »Super Zemljo«. Prepričani so, da bo najdba v veliki meri vzpodbudila lov na nove planete izven našega sončnega sistema.

Planet kroži okoli Soncu podobni zvezdi, imenovani Arae, na severnem območju ozvezdja Altar.

Do sedaj še neimenovani svet je najmanjši izmed 125 znanih planetov izven našega osončja. Velikost do sedaj odkritih planetov je ocenjena na približno velikost Jupitra, največjega planeta našega sončnega sistema. Novo odkriti planet pa naj bi bil velik za približno 14 Zemelj, torej bi po površini bil v velikosti Urana.

Leto dni na Marsu

Pri Nasi te dni proslavljajo leto dni uspešnih operacij roverja Spirit na Rdečem planetu. Spirit je na Marsu pristal 3. januarja 2003, kmalu za tem je na drugem delu planeta pristal še njegov dvojček Opportunity.

Znanstveniki so povedali, da sta oba roverja še danes v odličnem stanju in bosta še nekaj časa lahko nadaljevala svojo misijo na Marsu. Prvotno je bila misija zasnovana kot 90-dnevna operacija na Rdečem planetu.

Oba roverja sta opremljena z garnituro najmodernejših geoloških naprav, s katerimi sta dokazala, da je bil večji del Marsa nekoč prekrit s tekočo vodo. Odlična oprema jima je omogočila prestati eno najhujših zim na Marsu in dočakati pomlad.

Kako dolgo bosta roverja nadaljevala s svojimi raziskavami na Marsu, znanstveniki ne morejo predvideti, prav gotovo pa dokler ne bo prišlo do kakšne resnejše okvare ali previsokih stroškov misije.

Smo morda le edini v vesolju?

Odkritja na stotin planetov izven našega osončja v zadnjem desetletju je pri večini znanstvenikov vzpodbudila misel, da v vesolju obstaja več Zemlji podobnih planetov. Vendar je najnovejša študija pokazala, da se morda motijo.

Martin Beer z Univerze v Leicesterju v Veliki Britaniji s svojo raziskovalno skupino nasprotuje teoriji o nenavadnosti našega sončnega sistema v primerjavi s planetnimi sistemi drugih zvezd. Izpostavil je, da bi do sedaj odkriti tuji planeti lahko nastali iz povsem drugačnega procesa formacije, kot je ta, s pomočjo katerega je nastala Zemlja. Če to drži, potem po Beerovem mnenju v vesolju ne obstaja prav veliko Zemlji podobnih planetov.

Večino planetov okoli drugih zvezd je možno zaznati na podlagi majhnih nihanj, ki jih povzročajo spremembe na soncu. Gibanja povzroča gravitacijska sila planeta na matično zvezdo. Ker so zvezde veliko večje kot planeti, so ti učinki majhni in šele v zadnjem desetletju, ko so teleskopi postali dovolj izpopolnjeni in natančni, jih je mogoče zaznati. Kljub temu je nihaje možno zaznati le z večjih planetov, ki so približno tako veliki kot Jupiter – ogromne plinske gmote v našem Sončnem sistemu. Trenutno še ni mogoče zaznati planetov velikosti Zemlje.

Jupiter ne nudi možnosti življenja: je premrzel, v glavnem sestavljen iz gostih plinov. Tako je zelo malo verjetno, da bi podobni planeti izven našega osončja nudili pogoje za življenje. Vendar pa astronomi upajo, da če jim uspe izven našega osončja odkriti takšen planet, jim bo v njegovi okolici morda uspelo odkriti tudi kakšen manjši, Zemlji podoben planet.

Prav temu pa Beer nasprotuje. On trdi, da so lastnosti skoraj vseh znanih planetov izven našega osončja precej drugačne od Jupitrovih. Meni, da niso nastali z istim postopkom formacije kot Jupiter, zato najverjetneje večina izmed njih tudi nima manjših planetov v spremstvu.

Pogrešan otrok družine Medici

Znanstveniki, ki so izkopavali ostanke nekaterih članov premožne renesančne družine Medici iz Firenc, so povedali, da je krsta z ostanki štiriletnega dediča družine skrivnostno izginila.

Med izkopavanji 49 trupel družinskega klana v njihovi kapeli v Michelangelovi cerkvi v Firencah so raziskovalci v krsti, kjer bi morali ležati ostanki Filippina, sina vojvode Francesca I. (1541-1587), našli ostanke neznanega, približno leto dni starega otroka.

»Ne vemo, kdo bi ta otrok lahko bil, prav tako pa tudi ne, kje bi lahko bil pokopan Filippino,« so raziskovalci povedali na tiskovni konferenci.

Filippino, ki je zaradi neznane bolezni umrl leta 1582, je bil sin Joane Avstrijske — grde hčerke Ferdinanda Habsburškega in Francesca I, neuspešnega vladarja, ki ga je bolj kot vladanje zanimala alkimija.

Raziskave so pokazale, da je bil Francesco 1,74 metra visok moški precej športne postave, medtem ko je bila njegova žena Joan pravo nasprotje: slabotna in bolehna ženska z deformirano hrbtenico, s piškavimi zobmi in številnimi deformacijami. Na svet je spravila šest otrok in v 30. letu starosti umrla med porodom. Po njeni smrti se je Francesco poročil s svojo dolgoletno ljubico Bianco Cappello (1548-1587), ki je živela le dan dlje kot njen ljubljeni mož.

Njuna smrt je sprožila več kot štiri stoletja trajajoča ugibanja o tem, ali sta umrla naravne smrti ali zaradi zastrupitve. Legenda pravi, da je Bianca pripravila zastrupljen kolač svojemu svaku – bodočemu vojvodi Ferdinandu I. Francesco je po pomoti pojedel kos in umrl. Tako se je tudi obupana Bianca, ki si svojega življenja ni znala predstavljati brez ljubljenega moža, odločila umreti.

Vodja projekta Gino Fornaciari, profesor forenzične antropologije in direktor oddelka za patologijo na univerzi v Pisi, je povedal, da znanstveniki še vedno izvajajo teste, da bi ugotovili vzrok Francescove smrti. Zavedajo se, da je naloga vse prej kot enostavna, saj tudi če najdejo sledi strupa, ni nujno, da je šlo za namerno zastrupitev, glede na to, da je bil navdušen alkimist.

Družina Medici, ki je izhajala iz doline Mugello severno od Firenc, je med letoma 1434 in 1737 vladala na področju Firenc in Toskane in je veljala za eno najvplivnejših evropskih dinastij.

Sedaj že dve leti trajajoč projekt Medici je omogočil analize ostankov vojvode Cosima I (1519-1574), zaslužnega za to, da so Firence pod nadzor dobile skoraj celotno ozemlje Toskane in tudi ustanovitev galerije Uffizi, ki velja za eno najčudovitejših galerij na svetu. Znanstveniki so podrobneje preučili tudi truplo Cosimove žene Eleonore (1522-1562) in dveh izmed njunih enajstih otrok – Garcie (1547-1562) in Giovannia (1543-1562).

Ostali predstavniki družine Medici, ki se že nahajajo v znanstvenih laboratorijih, so zadnji vojvoda Gian Gastone (1671- 1737), Joana Avstrijska, vojvoda Franscesco I in njuna hči Ana.

Najbolj znanih predstavnikov dinastije Medici, kot so Lorenzo Veličastni (1449-1492) in Cosimo Starejši (1389-1464), ustanovitelj politične dinastije Medicejcev, strokovnjaki ne nameravajo izkopati in preučiti, saj se nahajajo pod čudovitim Michelangelovim nagrobnikom, ki bi ga lahko med premikanjem poškodovali.

Naslednji korak je ugotoviti vzrok Filippinove smrti in identiteto enoletnika, ki so ga našli v grobnici.

Kljub temu, da so ostanki zaradi poplav iz leta 1966 precej poškodovani, strokovnjaki nameravajo izvesti teste DNK vseh 49 izkopanih predstavnikih družine.

Težko obvladljiv virus Marburg

Iz WHO (World Health Organization) so sporočili, da je Angola v kritični fazi svojega boja z izbruhom virusa Marburg.

Ne glede na to, da obstajajo dokazi o tem, da število okuženih upada, bo za popolni nadzor širjenja virusa potrebno vložiti še veliko napora.

Do danes so v Angoli zabeležili 266 primerov omenjenega virusa, gre celo za do sedaj največji izbruh virusa Marburg na svetu. Samo v Angoli je zaradi okužbe umrlo več kot 244 ljudi. V prvih dneh izbruha med 25 in 30 ljudi na dan, danes smrtni delež znaša okoli 15 ljudi dnevno, vendar zdravniki menijo, da se bo številka še zviševala.

Fatoumata Diallo, predstavnik WHO v Angoli, je povedal, da izbruh še zdaleč ni končan. Zdravstveni delavci v angolski provinci Uige, ki predstavlja center izbruha, menijo, da jim je uspelo osamiti vse prijavljene primere okužb.

Naslednji korak v boju z virusom bo pridobitev zaupanja lokalnih prebivalcev, ki ne poročajo o obolenju svojih bližnjih, ker se bojijo, da jih na ta način ne bodo mogli dostojno pokopati.

Boeing poizkuša zmanjšati vpliv gravitacije na letala

Raziskovalci iz podjetja Boeing, največjega izdelovalca letal na svetu, si pri razvoju naprave, ki bi naj premagovala težnost, pomagajo z ugotovitvami kontraverznega ruskega znanstvenika.

Pri podjetju Boeing resno proučujejo eksperiment dr. Yevgenya Podkletnova, ki trdi, da je razvil napravo, katera reducira vpliv gravitacijskih sil Zemlje do predmetov. Dr. Podkletnov je do svojega domenvnega odkritja prišel že leta 1992 na finski Univerzi za tehnologijo.

Dr. Podkletnov bi naj ugotovil, da izgubljajo na teži predmeti, ki se nahajajo nad superkonduktorjevim keramičnim diskom obkrožajočim se okoli močnih elektromagnetov.

Večji del znanstvenikov na delo dr. Podkletnova gleda z veliko mero dvoma, saj nihče do sedaj še ni mogel ponoviti njegovih eksperimentov.

Drugi znanstveniki, ki so proučevali delo dr. Podkletnova so dejali, da takšen eksperiment negira gravitacijo, kar je povsem nemogoče. Kljub nasprotujočim si mnenjem, so pri Boeingu raziskave dr. Podkletnova vzeli povsem resno.

Trenutno v enem izmed številnih podjetij Boeinga razvijajo tehnologijo v strogi tajnosti, rezultati projektov bi naj privedli do novih spoštovanja vrednih odkritij.

Eksperimenti ruskega znanstenika, naj bi pokazali, da je možno težnost zmanjšati za 2 odstotka. Ta dosežek bi pomenil zelo veliko za letalsko industrijo, saj bi letalo v tem primeru potrebovalo veliko manj energije potrebne za njen let.

Eksperiment dr. Podkletnova poizkušajo ponoviti tudi na vojaškem oddelki, imenovanem Hi-Tech Bae Systems v Veliki Britaniji in tudi pri NASI, vendar prva vmesna poročila nakazujejo, da takšen učinek ne obstaja.

Enceladus ima atmosfero

Saturnova ledena luna, imenovana Enceladus, ima atmosfero. Po mnenju Nasinih znanstvenikov jo najverjetneje omogočajo vulkani, gejzirji in plini, ki uhajajo iz notranjosti planeta.

Vesoljsko plovilo Cassini je že med prvim preletom lune 17. februarja letos zaznalo značilno atmosfero okoli Enceladusa. Na svojem drugem preletu 9. marca je zaznal električno nabite molekule, ki medsebojno delujejo z luninim magnetnim poljem.

Edini izmed 30 znanih Saturnovih lun z atmosfero je bil do sedaj Titan, največja Saturnova luna, ki je obdana z metanom.

Enceladus je relativno majhna luna, po besedah Nasinih strokovnjakov tako majhna, da je količina gravitacije tako majhna, da se ne more obdržati v atmosferi dalj časa. Je najsvetlejši predmet našega osončja, ki odbije približno 90 odstotkov vseh sončnih žarkov.