Category: BIO

Številne vrste rib v Severnem morju se premikajo proti severu, da bi pobegnile pred vse toplejšimi vodami.

Nekatere komercialno pomembne ribe so se tako pomaknile precej bolj proti severu, medtem ko so se nekatere izmed njih pomaknile globlje v ocean.

Znanstveniki opozarjajo, da bi nekatere vrste rib Severnega morja lahko izumrle do leta 2050. Poudarili so, da se bodo predstavniki ribiške industrije morali prilagoditi spremembam globalnega segrevanja. Prav tako se bodo spremembam morale prilagoditi ribe. Nekatere izmed njih so številčno že močno razredčene, zato bo njihovo prilagajanje spremembam okolja najverjetneje precej neuspešno.

Vodja študije Allison Perry z univerze East Anglia je s svojo raziskovalno skupino proučila podatke 36 vrst rib, ki segajo vse do 70. let prejšnjega stoletja. Izmed teh vrst se jih je kar 21 pomaknilo za stotine kilometrov severneje.

Od 70. let prejšnjega stoletja so se povprečne zimske temperature na dnu Severnega morja povzdignile za približno 1°C. Po mnenju znanstvenikov bodo temperature v prihodnje, kot posledica globalnega segrevanja, še naraščale in tako v vse večji meri vplivale na pomikanje ribjih populacij vse bolj proti severu.

V nekaterih primerih dogajanje predstavlja neprijetno situacijo za ribiško industrijo, v drugih pa precejšnjo nevarnost za ribe. Glavni problem predstavlja dejstvo, da se morske ribe na sever pomikajo različno. Medtem ko predatorji migrirajo na sever, njihov plen ostaja; logična posledica je, da je novo okolje zanje neprimerno in njihovo število prične upadati.

Znanstveniki, ki so že dalj časa raziskovali, zakaj imajo žabe težave pri komunikaciji s potencialnimi partnerji, so ugotovili, da imajo žabe pravzaprav precej različne dialekte, kar jim otežuje komuniciranje.

Do te ugotovitve je prišla študentka Julia Wycherely, ki je preučevala izvor evropskih žab. Njenim poročilom je sledila študija strokovnjakov, ki so ugotovili, da imajo žabe, ki živijo na različnih področjih, tudi precej različne naglase.

V študiji so tako zaključili, da če se žabe ne morejo razumeti, se ne morejo niti pariti. To pomeni, da je na tisoče dvoživk zaradi oteženega komuniciranja s potencialnimi partnerji neuspešnih pri parjenju.

Znanstveniki so, z uporabo nove metode za ocenjevanje števila različnih vrst bakterij na svetu ugotovili, da ljudje življenjski prostor na Zemlji delimo z več kot tisoč milijoni majhnih organizmov.

Medtem, ko uživate v čudovitem poletnem dnevu na svojem povprečno velikem dvorišču pomislite, da okolje delite s približno štirimi milijoni različnih vrst bakterij, ki se gibljejo okrog vas. V bistvu vsak gram zemlje vsebuje od 4.600 do 38.000 različnih bakterij. Medtem, ko različne odplake vsebujejo le okoli 70 bitij na mililiter, tipična morska voda pa okrog 160 bitij na mililiter.

Bakterije so prisotne vsepovsod. V zraku, v hrani, na tleh, v vodi itd. Raziskovalec Thomas Curtis je pojasnil, da imajo ti majhni organizmi najraje zemljo, ker jim omogoča relativno homogeno in stabilno okolje. Morska voda in odplake, v primerjavi z zemljo, sta veliko bolj turbulentni ter manj stabilni in zato tudi nekoliko manj priljubljeni.

Profesor Daniel Dykhuizen iz Oddelka za Ekologijo in Evolucijo na Državni Univerzi v New Yorku se z ugotovitvami Carterja v glavnem strinja, a je dodal, da je nemogoče natančno določiti število različnih vrst bakterij. Lahko se le približno oceni, te ocene pa kasneje potrdi s poizkusi.

Tako Curtis kot Dykhuizen verjameta, da bodo takšne ocene v veliki meri vplivale na agrikulturo, čiščenje odpadnih voda in razumevanje geokemijskih ciklov.

V Južni Afriki so našli fosile davnih rib, stare več kot 450 milijonov let, ko bitja niso imeli še ne zob ne kosti. Najdba, ki je kar 50 milijonov let starejša kot predhodna najdba fosila najstarejše ribe, bo omogočila potrditi “manjkajoči člen” v procesu evolucije zgodnjih rib.

Prvi izmed osmih najdenih fosilov je bil izkopan že leta 1994. Poimenovali so ga “Nelson”, po takrat na novo izvoljenemu predsedniku Nelsonu Mandeli.

Raziskave že več kot 10 let izvaja skupina raziskovalcev sestavljen iz britansko-južnoafriških znanstvenikov.

“Ljudje se sprašujejo kako vemo, da gre za fosile ribe, glede na to, da primerki nimajo ne zob ne kosti po katerih bi jih lahko identificirali. Odgovor je precej preprost. Primerki so tako odlično ohranjeni, da smo lahko prepoznali oči, luske in celo jetra živali,” je povedal Richard Aldridge iz Univerze Leicester, Cedarberg Mountains, South Africa

Po najdbi Nelsona, je skupina kar 11 let potrebovala preden so prišli do novega velikega odkritja, kar sedem dodatnih primerkov davnih rib, ki so živele v Afriki v času ledene dobe in v obdobju preden so živali kolonizirale kopno. Na podlagi besed raziskovalne skupine, naj bi bitja živela v plitvinah, ki jih je ustvarjalo taljenje ledenikov.

Profesor Aldridge v prvi vrsti upa, da bo novi fosil pomagal sestaviti celotno sliko o evoluciji zgodnjih rib.

Je veverica, podgana, gvinejska svinja, morda činčila?

Glodalec z dolgimi brki, s čokatimi nogami in z repom, poraslim z gostimi dlakami, je podoben prav vsaki izmed naštetih živali, a se je izkazalo, da gre za povsem neznano bitje, ki pripada novi družini divjih živali.

Kha-nyou, kot lokalni ljudje imenujejo bitje, je skupina znanstvenikov odkrila kar na tržnici v središču Laosa, kjer je bil namenjen za prodajo skupaj z zelenjavo. Ko so nekoliko kasneje podoben primerek ujeli še v divjini, so s podrobnejšimi analizami ugotovili, da so se bitja od svojih sorodnikov, ostalih glodalcev, odcepila že pred več milijoni let.

Najdba je seveda neverjetna. Nedvomno gre za enega zadnjih, če ne celo zadnje odkritje družine sesalcev na Zemlji.

Trenutno je o kha-nyou znano le, da raje živi na apnenčasto gozdnih področjih, da je nočni vegetarijanec in da skoti le enega mladiča naenkrat.

Gromozanska sekvoja, ki velja za drugo največje drevo na svetu, se po tem, ko so jo prizadeli številni požari in nevihte, bori za svoje življenje.

Sekvoja, ki raste v nacionalne parku na severu Kalifornije, ZDA, je bila še pred dobrim letom visoka 115 metrov, obseg njenega debla meri 45,9 metrov, stara pa naj bi bila med 2.500 in 3.200 leti.

Paznica nacionalnega parka, Alexandra Picavet, je povedala, da so glavno škodo drevesu prizadejali pogosti požari leta 2003 in močno deževje istega leta, ki je sekvojo zmanjšalo na le 52,2 metra višine. Danes ima drevo v svoji krošnji le malo listja.

Zaradi ogromnih količin snega, ki so na področju nacionalnega parka zapadle v letošnjem letu, znanstveniki ne morejo natančno oceniti škode in stanja, v kakršnem se drevo trenutno nahaja, tako vsi nestrpno pričakujejo, da se sneg stali. Le tako bodo lahko ugotovili, ali se drevesu še da kako pomagati.

Možnost preživetja drevesa je zmanjšano tudi zaradi dejstva, da je drevo zadnjih 190 let popolnoma votlo, zaradi česar je še toliko bolj ranljivo.

Ne glede na to, da večina znanstvenikov umiranje drevesa vidi kot tragedijo, pa gre nedvomno za naravni proces, do katerega bi prej ali slej prišlo, saj je umiranje le del življenja.

Na inštitutu za ohranitev okolja centru Audubon v ZDA so ustvarili mladiče divjih mačk s križanjem dveh odraslih mačk.

Tokrat je bilo prvič, da so kloni neke divje vrste kotili mladiče. Vseh osem mladičev, ki se je v zadnjem mesecu skotilo v dveh leglih, je – kot vse kaže – v odličnem stanju. Prvih pet muc se je skotilo 26. julija, še tri so sledile 2. avgusta, mucama Madge in Caty, ki sta obe klona mačke Nancy. Vseh osem muc je zaplodil isti maček, imenovan Ditteaux, prav tako klon.

Raziskovalci so povedali, da takšen razvoj dogodkov pomeni ogromen potencial na področju ohranitve niza ogroženih živalskih vrst.

»Z izpopolnjenim postopkom kloniranja in vzpodbujanjem parjenja klonov bi lahko obudili gene posameznikov, ki morda sploh niso sposobni reprodukcije, prav tako bi lahko rešili gene divjih živali,« je povedal dr. Betsy Dresser, vodja znanstvene skupine omenjenega centra.

Najprej pa bo potreben dolgotrajni program za nadzorovanje zdravja živali, njihovega obnašanja ter razvoja njihovih običajnih lovskih sposobnosti.

Aktivisti za pravice živali napovedujejo proteste pred avstralskimi ambasadami po vsem svetu, na katerih naj ne bi nosili oblačil, ampak bi se pojavili popolnoma goli in tako avstralske oblasti prisilili, da prepovedo sporne oblike živinoreje.

Člani organizacije PETA (People for the Ethical Treatment of Animals) so povedali, da bodo demonstracije potekale pred avstralskimi ambasadami v Washingtonu, Parizu, Berlinu, Sao Paolu in na Dunaju.

Cilj demonstracij je prepovedati živinorejcem, da mladim ovcam odrežejo kos mesa, da bi preprečili razvoj zajedavca – mesojede ličinke.

>>Ni nam težko pokazati naših zadnjic, če bomo tako lahko dosegli, da bodo zadnjice mladih nedolžnih ovčic ostale cele,<< so pojasnili borci za zaščito pravic živali.

Zaradi eksplozije avstralskih koal so se oblasti avstralskih otokov odločile odstraniti okoli 20.000 predstavnikov avstralskih domačih vrečarjev. Upajo, da jim bo na ta način uspelo preprečiti uničevanje narave, po kateri zaradi lakote pustoši okoli 30.000 koal.

»Govorimo o tisočih in tisočih sestradanih koal,« je poudarila Sandra Kanck iz tretje največje politične stranke v Avstraliji, Avstralskih demokratov.

»Morda so res ljubki in prisrčni, vendar je sedaj nujno potrebno, da prestopimo svoja čustva in razmišljamo realno… Moj predlog so profesionalni strelci, ti bodo nalogo opravili hitro in čisto,« je še dodala.

Južnoavstralska vlada je zavrnila vse prošnje po spremembi precej drastičnega ukrepa okoljevarstvnih skupin in podobnih organizacij, ki menijo, da je veliko bolj human način sterilizacija.

Znanstveniki so odkrili bakterije, ki živijo v jezeru pod islandskim ledenikom v kraterju vulkana Grímsvötn.

To okolje je zelo podobno razmeram na Marsu in bi lahko nakazovalo na možnost življenja na rdečem planetu. To je prvi nedvoumni primer življenja v jezeru pod ledenikom.

»Vemo, da je na Marsu površinski led in sumimo, da so obstajali ledeniki. Skoraj z gotovostjo lahko trdimo, da obstaja vulkansko delovanje«, pravi Eric Gaidos, profesor na Univerzi na Havajih. Torej, če na Marsu obstaja življenje, je verjetnost velika, da se nahaja v jezerih pod ledeniki.